Bi povabile moškega na zmenek ali ne
Imate še tako patriarhalne poglede, da mene kr mine, da bi se z enim descom toliko ukvarjala in mu zviševala ego, ženske, ki nismo igralke smo raj samske. Itak je v familiji enak, bolj se delate neki, bolj te boge desce držite na špagi s podpisom. Glavni je tolk kot mu ženske dovolite, ko se mečete cen s temi igricami vas lahka kr pobruham.
[/quote]
Zelo hudo mi je zate, da ne živiš življenja, kot bi ga želela, in nisi našla prave ljubezni. Tvoja zagrenjenost buta ven v izjavi, da se mečemo ven s temi igricami … dober odnos se ti iz zavisti pač zdi zaigran in igračkanje mačke z mišjo. Če bi bila sposobna nekako preseči te svoje zabetonirane boleče spone, bi tudi ti verjetno odkrila pravo srečo v življenju. Ko sem bila samska, sem vedno z naklonjenostjo gledala srečne pare in si mislila, kako lepo, da vsaj nekdo najde ljubezen. Mislila sem si pa tudi, če jo imajo oni, jo imam verjetno lahko tudi jaz. Hkrati sem si rekla, da na manj ne bom pristala kot na to, kar vidim, da se dogaja med dvema, ki se imata res rada. To se takoj vidi po tem, kako se gledata, pogovarjata, lovita z očmi. Ni treba, da je veliko dotikanja in poljubljanja med njima, pogled in nasmeh pove veliko več.
Sem pa opazila, da se te res srečne ženske z vsem bitjem prepustijo svojemu moškemu, kar se tiče nežne ljubezni, niso one vodilne, pač pa on. To je tisto, kar ti še nisi doumela v življenju, ker si očitno imela za povrh še to smolo, da tega vzorca nisi mogla opazovati pri svojih starših ali drugih bližnjih sorodnikih, ko si bila majhna. Moja teta je bila na prvi pogled dominantna, ampak v resnici, intimno, je bila globoko in iskreno zavezana stricu. Dominantna je bila mogoče pri tem, kaj je treba urediti, nabaviti in take banalne življenjske zadeve, ko je bilo pa govora o odnosu med njima, je bil pa on glavna energija. Srečna sta bila 70 let. Imam partnerja, ki zna izražati ljubezen in se mu lahko čustveno prepuščam brez skrbi in sledim njegovi energiji v odnosu. To me navdaja z občutkom neverjetne varnosti in sprejetosti. Vse to nikakor ne pomeni, da me z gajžlo žene in srka pivo, jaz pa brišem prah in pomivam posodo.
Upam, da boš našla svojo srečo.
Zelo hudo mi je zate, da ne živiš življenja, kot bi ga želela, in nisi našla prave ljubezni. Tvoja zagrenjenost buta ven v izjavi, da se mečemo ven s temi igricami … dober odnos se ti iz zavisti pač zdi zaigran in igračkanje mačke z mišjo. Če bi bila sposobna nekako preseči te svoje zabetonirane boleče spone, bi tudi ti verjetno odkrila pravo srečo v življenju. Ko sem bila samska, sem vedno z naklonjenostjo gledala srečne pare in si mislila, kako lepo, da vsaj nekdo najde ljubezen. Mislila sem si pa tudi, če jo imajo oni, jo imam verjetno lahko tudi jaz. Hkrati sem si rekla, da na manj ne bom pristala kot na to, kar vidim, da se dogaja med dvema, ki se imata res rada. To se takoj vidi po tem, kako se gledata, pogovarjata, lovita z očmi. Ni treba, da je veliko dotikanja in poljubljanja med njima, pogled in nasmeh pove veliko več.
Sem pa opazila, da se te res srečne ženske z vsem bitjem prepustijo svojemu moškemu, kar se tiče nežne ljubezni, niso one vodilne, pač pa on. To je tisto, kar ti še nisi doumela v življenju, ker si očitno imela za povrh še to smolo, da tega vzorca nisi mogla opazovati pri svojih starših ali drugih bližnjih sorodnikih, ko si bila majhna. Moja teta je bila na prvi pogled dominantna, ampak v resnici, intimno, je bila globoko in iskreno zavezana stricu. Dominantna je bila mogoče pri tem, kaj je treba urediti, nabaviti in take banalne življenjske zadeve, ko je bilo pa govora o odnosu med njima, je bil pa on glavna energija. Srečna sta bila 70 let. Imam partnerja, ki zna izražati ljubezen in se mu lahko čustveno prepuščam brez skrbi in sledim njegovi energiji v odnosu. To me navdaja z občutkom neverjetne varnosti in sprejetosti. Vse to nikakor ne pomeni, da me z gajžlo žene in srka pivo, jaz pa brišem prah in pomivam posodo.
Upam, da boš našla svojo srečo.
[/quote]
dej dej, ti maš gajžlo in vajeti, samo narobe pogleda, pa je cel mesec slika brez zvoka…
mon pa itak vse prenese.
Ti… a tole tvoj bodoči bivši bere;-))?
[/quote]
Jst mam z njim namen skup umret če bi rad vedu 😉 kakšn bodoči bivši 😉
Eh ja, sej ko sm vidla v obvestilu kdo mi je citiru, sm si takoj rekla: kva sm spet narobe napisala 🙂
Lej, povabla sm že tipa ki sm ga pecala, jbg, kaj naj če je pa on kr neki štriku. Bom pa še povabla pač moškega frenda, sam ne več tazga, ki bi ga pecala 😉 no ja, razn če bo ta kdaj res postal bodoči bivši, ampak upam da ne bo 😉 ampak sej veš, nikad se ne zna 😉
Jst mam z njim namen skup umret če bi rad vedu 😉 kakšn bodoči bivši 😉
Eh ja, sej ko sm vidla v obvestilu kdo mi je citiru, sm si takoj rekla: kva sm spet narobe napisala 🙂
Lej, povabla sm že tipa ki sm ga pecala, jbg, kaj naj če je pa on kr neki štriku. Bom pa še povabla pač moškega frenda, sam ne več tazga, ki bi ga pecala 😉 no ja, razn če bo ta kdaj res postal bodoči bivši, ampak upam da ne bo 😉 ampak sej veš, nikad se ne zna 😉
[/quote]
Ne vem, ne vem:-))) Mogoče bi imel Frojd kakšno na to temo za povedat:-)))
Zelo hudo mi je zate, da ne živiš življenja, kot bi ga želela, in nisi našla prave ljubezni. Tvoja zagrenjenost buta ven v izjavi, da se mečemo ven s temi igricami … dober odnos se ti iz zavisti pač zdi zaigran in igračkanje mačke z mišjo. Če bi bila sposobna nekako preseči te svoje zabetonirane boleče spone, bi tudi ti verjetno odkrila pravo srečo v življenju. Ko sem bila samska, sem vedno z naklonjenostjo gledala srečne pare in si mislila, kako lepo, da vsaj nekdo najde ljubezen. Mislila sem si pa tudi, če jo imajo oni, jo imam verjetno lahko tudi jaz. Hkrati sem si rekla, da na manj ne bom pristala kot na to, kar vidim, da se dogaja med dvema, ki se imata res rada. To se takoj vidi po tem, kako se gledata, pogovarjata, lovita z očmi. Ni treba, da je veliko dotikanja in poljubljanja med njima, pogled in nasmeh pove veliko več.
Sem pa opazila, da se te res srečne ženske z vsem bitjem prepustijo svojemu moškemu, kar se tiče nežne ljubezni, niso one vodilne, pač pa on. To je tisto, kar ti še nisi doumela v življenju, ker si očitno imela za povrh še to smolo, da tega vzorca nisi mogla opazovati pri svojih starših ali drugih bližnjih sorodnikih, ko si bila majhna. Moja teta je bila na prvi pogled dominantna, ampak v resnici, intimno, je bila globoko in iskreno zavezana stricu. Dominantna je bila mogoče pri tem, kaj je treba urediti, nabaviti in take banalne življenjske zadeve, ko je bilo pa govora o odnosu med njima, je bil pa on glavna energija. Srečna sta bila 70 let. Imam partnerja, ki zna izražati ljubezen in se mu lahko čustveno prepuščam brez skrbi in sledim njegovi energiji v odnosu. To me navdaja z občutkom neverjetne varnosti in sprejetosti. Vse to nikakor ne pomeni, da me z gajžlo žene in srka pivo, jaz pa brišem prah in pomivam posodo.
Upam, da boš našla svojo srečo.
[/quote]
Ti privoščim srečo.
Moja opažanja so bila v mladosti ravno obratna in ne bi niti približno živela takole. Tisti podrejeni pogled žensk (ko gleda svojega moškega) se meni zdi žalosten, ne pa ljubeč. Ampak če je tebi prav, je tudi meni. Sem pa srečna, da mi ni potrebno živeti v tako “srečnem” zakonu. Mislim, da bi bila raje sama.
Ti privoščim srečo.
Moja opažanja so bila v mladosti ravno obratna in ne bi niti približno živela takole. Tisti podrejeni pogled žensk (ko gleda svojega moškega) se meni zdi žalosten, ne pa ljubeč. Ampak če je tebi prav, je tudi meni. Sem pa srečna, da mi ni potrebno živeti v tako “srečnem” zakonu. Mislim, da bi bila raje sama.
[/quote]
Med ljubečim in podrejenim pogledom je vsaj za smehljaj razlike. Ni nujno da je dec sploh zraven, dovolj je da začne ženska govorit o njem.
Kdo oz kaj je Frojd?
[/quote]
Sigmund, ki je imel svoje spodrsljaje;-))
https://www.sensa.si/osebna-rast/kaj-v-resnici-pomenijo-lapsusi/
mal zafrkavam
Neglede na to, kaj si nanizala v pisanjih za tem: v nekem ljubečem odnosu se energija pretaka in ni potrebe po nazivanju “glava družine”. Partnerski odnos je temelj družine, odnos tako moškega do ženske, kot tudi ženske do moškega. Ni potrebe po dokazovanju, kdo je pametnejši, kdo nadvlada drugega. Vsakemu se zgodi, da je v nekem trenutku down in je fino, če je ob njem nekdo, ki mu pomaga preklopiti na up. Bistveno drugače, kot če smo “vsi slabe volje”.
Zato je poudarjen del tvojega zapisa zanikal vse idealiziranje, ki je še sledilo.
Sigmund, ki je imel svoje spodrsljaje;-))
https://www.sensa.si/osebna-rast/kaj-v-resnici-pomenijo-lapsusi/
mal zafrkavam
[/quote]
😛
Sem, 1x:) Oba sva oddajala signale obojestranske simpatije, a zaradi okoliščin v katerih sva se spoznala, privatno druženje takrat ni bilo pametno. Ko je ta situacija minila, sem se opogumila in ga povabila ven. Nasmejan, navdušen sprejel povabilo “te pokličem in se zmeniva”.
Poklical ni nikoli. Jaz pa od takrat nimam več poguma za to:):):)
Moški niso prav nič drugačni kot ženske. Imajo podobne pomisleke, strahove, ego itd. Dandanes so določene ženske tako zelo pasivne, da moške praktično odvračajo. Sploh z hladnim odnosom v smislu, da se okrog vas vrti cel svet in z mišljenjem, da lahko dobite kateregakoli moškega. Tudi moški imajo glavo in se zna zgoditi, da boste zavrnjene ne glede na to kako všeč ste mu…
Pa da ne bo pomote, sploh ni fora v tem, da bi morale moškega povabiti na zmenek, ravno nasprotno, ženska mora moškega obnoreti, zapeljati, mu dati vedeti, da se nima s čim obremenjevati ipd. Tak moški bo nato dobil samozavest in z veseljem oddajal moško energijo. Včasih so to ženske vedele, dandanes pa pač ni te ženske energije več v njih. Ženska je zapeljivka, je tista ki prva ustvarja klimo da moški pristopi.