bi povedali
Torej imam 10 mesečnega otroka, ki rad je kinder čokolado. Tašča vedno kupi ko pride iz trgovine njegovi sestrični (od mojega otroka) kakšno malenkost, mojemu pa nikoli – skupaj živimo. In ko kaj dobi pride k meni in reče saj ko bo moj starejši bo tudi dobil. Ji rečem saj on to že je (ker vedno gleda kje bo kaj dobil) in si lepo razdelita. MIslim, otrok deli čokoladico z drugim otrokom, namesto da bi tašča kupila dve.
Bi tašči to povedali ali ne?
Naj povem da ima moj vsega zadosti in ne rabi od nje nič, samo se gre za princip.
Meni se zdi pa obnašanje tvoje tašče čisto ok, saj po moje pri 10 M za prehrano in priboljške otroka skrbi izključno mama. Že tako se bo prehitro navezal na razne sladkarije in pregrehe, ki jih tako majhni sončki ne smejo uživati. Zato se raje zamisli nad svojim početjem, ali je pri 10 M res pametno, da tvoj otrok že “rad je kinder čokolado”??? Moj je ni videl, kaj šele okusil do vstopa v vrtec in sem tiste, ki so prinašali razna darila v tem smislu gladko prosila, da v prihodnje tega ne nosijo več.
ja bi rekla, sigurno, npr mi živimo v sosednji hiši, v drugi pa moj dedek in babica ki imata sedaj tudi pravnuka, poleg mojega in drugi pravnuk živi v njihovi hiši,in se je zgodilo eneparkrat, da sta bila otroka oba zunaj in je npr prinesel banano samo enemu, drug pa je gledal zraven in sem rekla, da če je tako naj prinese obema, ne pa da drug potem z velkimi učkami gleda zrave, ali pa naj ne da nobenemu, in od takrat je mir
Menim, da bi bilo vsekakor prav, če bi oba dobila kakšno malenkost, ni treba, da je čokolada, pač nekaj, kar je primerno njegovi starosti, res ni lepo, če on nič ne dobi, tudi jaz bi mu zato na tvojem mestu sama kaj dala, raje kot da se “prepiram” s taščo, če ji že moraš narisat; če bi pa tašča kaj pripomnila oz. vprašala, bi pač rekla, da je malček pač žalosten, če nič ne dobi in samo gleda zraven, ali pa tako v šali, “ja on bi tudi nekaj, a ne?” :)))
Pa saj ni fora v tem, da bo pojedel banano. Banana je njegova osnovna hrana, banana je hrana, ki mu jo morajo starsi priskrbeti. Sladkarije so pa priboljsek. Ljudje nosimo otrokom priboljske, ne osnovne hrane. Saj si starsi lahko privoscijo tudi sladkarije, ampak navada pa je, da se nosijo priboljski.
In ce katera priboljskov ne je, njen problem. Jaz v njih uzivam :))
To da se nosi otrokom priboljške je brez veze; zakaj je kinder čokolada priboljšek, banana pa osnovno živilo???
A zdravljenim alkoholikom tudi nosite šnops za darilo, ker se to pač spodobi, da prideš s flašo na obisk?! Zakaj je treba tako majhne otroke navajati na neke priboljške, s katerimi poderemo njihov osnovni ritem prehranjevanja in jih navajamo na prazne kalorije? Seveda se 10 M otrok ne bo znal racionalno odločiti med osnovnim živilom in priboljškom. Starši smo tisti, ki to nalogo opravljamo namesto otroka. Zato prosim ne posiljujte drugih s priboljški, ki se jim same ne morete upreti! Pa tudi navajanje, da je treba vedno nekaj prinesti je čisto brez veze; najprej čokoladica, pol oblekica, pol računalnik, pri 15l pa že avto ne bo dovolj. Skromnost je lepa čednost. Mogoče je pa dovolj, da pride tašča rada na obisk in se druži z otrokom?! A ni nenazadnje to bistvo?!
Čist tko je pa čist ok, da si dva otroka tisto kinder čokoladko razdelita, saj tud za 10 letno punco ni zdrav pojest tolk čokolade.
Drgač pa jaz nisem pristaš tega, da se nekaj vedno nosi na obiske. Ampak kadarkoli je kdo prišel na obisk, je vedno prinesel rečmo dve čokoladi, za vsakega eno, pa čeprav je bil sin star 2 meseca, pa jo je hči pojedla, ker ji je bratec rekel, da lahko. Moji hčerki je ful pomenil, da oba dobita. No ja ona je bila tako smešna, da je kar rekla, kaj pa za bratca, a maš tud.
Jaz najbrž ne bi nič rekla, bi rekla mojmu pa bi se on pomenu z njo.
Se strinjam! Ne vem, zakaj ljudje še vedno mislijo, da je TREBA nekaj prinesti, če prideš na obisk. Še posebej, če sploh ne veš, kakšne prehranjevalne in drugačne navade imajo tisti, ki obiske sprejemajo. Mi smo dali vsem jasno vedeti, da sladkarij naj ne nosijo, če pa že MORAJO kaj prinesti, naj bo to kakšna igračka, barvice in podobno. Nošenje razne hrane po obiskih se mi zdi pa kratko in malo posiljevanje in čisto nič drugega. Pri nas je namreč tako, da ima sin alergijo na določene jedi in zna biti res neprijetno, če obiski prinesejo ravno tisto, prepovedano, težko mu pa dopovem, da on tistega pač ne sme.
meni se pa zdi tumasto, da je tašča tebi – ja ali ne- tako pomembna. takšen odnos, da gledaš na vsako njeno potezo ne bo vzdržal in potem bo hudo zate, za otroka, za moža in za taščo. saj tašča ni neka super oseba, ki vedno pravilno ravna. saj je samo navadna babnica in gotovo s čokoladicami ne kaže ali te ima rada ali ne. po tvojem pomeni- če prinese čokolado ima mojega otroka rada, če pa ne prinese pa ga ne mara! daj no!
Ni fora v tem koliko je star, gre se za princip. Živimo v isti hiši (največja napaka, ampak jo boma popravila) in tu se ne gre za obiske. Če smo že pri tem, tašča ga sploh ne pride pogledat, vidi ga edino, ko gremo mi dol oz. do avta. Smešno mi je edino to, da sestrični kupi, njemu pa ne, potem pa še reče da ko bo veliki bo on tudi kaj dobil. Haaallloooo!!! Kot da komaj čakamo da zraste da dobi kako čokoladico. Zakaj ne pride nič k nam, me ne spraševat ker ne vem, pa še preden se je rodil, je govorila sestrični da njega pa ne bo imela tako rada kot njo. Pa ne moreš to rečt, pa če tudi to misliš.
In ne vem zakaj ne bi smel otrok pojest kinderčokoladice? Je pod težo, ampak je rekla pediatrinja da če je tolko aktiven je to normalno.
Čkolado začno jesti mnogo kasneje, v bistvu vsi, ki smo se z odlašanjem čokolade trudili dokler se je dalo, vemo, da po tem, ko otrok začne jesti čokolado težko vzpostaviš nazaj normalen ritem in hranilno polnovredne obroke. Problem je v tem, da na račun čokolade (veliko dodatkov in prazne kalorije, da ne omenjam alergenov) otrok ne užije dovolj vitaminov in koristnih stvari, ki jih nujno potrebuje za svoj razvoj. Pri 10 M gotovo še toliko bolj kot kasneje pri 3 – 4 L, ko je obdobje intenzivne rasti že mimo. Če mu že zdaj “dopuščaš” kinder…raje ne nadaljujem stavka. Zelo odgovorna mama, ni kaj!