Nekaj časa nazaj sem slišala grde govorice o nekom, ki je moj prijatelj. Zadeva mi je bila povedana “na štiri oči”, tako da nimam prič. Z ničemer nisem odprla takega pogovora, zato me je ta izjava še bolj šokirala. Pred sogovornico sem skrila notranjo reakcijo. Zdaj sem pa v dilemi…ali naj za te govorice povem temu prijatelju (ne gre za veliko prijateljstvo, ampak za večje znanstvo), saj tvegam, da ga bom prizadela. Ta ženska je sicer znana po sočnih zgodbah na račun drugih ljudi, se ji pa vedno uspe izvleči iz neugodnih situacij, saj se odlično pretvarja. Pri nas v službi je veliko opravljanja, je pa zanimivo, da se teh najhujših primerkov ne izpostavi, ampak se vzdržuje tako stanje.

Bi vi nekomu povedali, da ga ogovarjajo, ali bi raje molčali, sploh če glede konkretnega primera nimate priče? Bi radi izvedeli, če bi vas opravljali?

Vem, da me opravljajo, a se za to nič ne sekiram. Ker opravljajo tudi druge in tako naprej.

Se pa ne vključujem v te opravljaške debate, ker me to niti malo ne zanima.

Ste mi pa tako zanimivi, ko nikoli ne poveste konkretno in potem je brezveze dajat odgovor.

Tako kot one teme o mobingu v službi in blabla. Vsaj povej branžo, poklic, da se izgonemo. Aja ne to pa ne.

tih bod in zase se brigaj. vedno najboljša izbira je to.

V tem primeru je šlo za res hudo stvar. Ne gre za običajno opravljanje. Zadeva bi gladko lahko šla na sodišče.

Za začetek uporabi pravilno besedo. ČE govoriš o ogovarjanju se v slovenščini misli na nagovor,  če nekoga srečas na cesti, ga ogovoriš. Ti pa tu  misliš,  in pišeš o opravljanju, kar pa je nekaj popolnoma drugega.  Razlika je očitna!!!

Opravljaš nekoga za hrbtom. Govoriš o treji osebi, ki ni prisotna in navadno precej slabšalno. To je opravljanje.

https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ogovarjanje

Načeloma sem mnenja, da drek bolj smrdi, če ga mešaš, zato se ne vmešavam. Če pa gre za resno stvar, bi zelo verjetno spregovorila ali vsaj konkretno namignila.

Prva lekcija: če mi kdo skuša o nekom govoriti, ga najprej vprašam, zakaj misli, da me to zanima. Običajno ni smiselnega odgovora.

Druga lekcija: ne verjamem nikomur, ki govori o drugih, ne pa o sebi.

Tretja lekcija: kar se ne tiče osebno mene, ni moja stvar. Nisem pa informacijska pisarna, zato nimam časa in volje vedeti nekaj, kar me ne zanima.

Četrta lekcija: vprašam, kaj koristnega in dobrega bo nastalo zaradi povedanega. Če bo dobro za vse, sodelujem. Če bo komu v škodo, ne.

Pomembno vprašanje je, ZAKAJ to nekdo pripoveduje meni. Da mu bom back-up, ko bo štala? Naj si najde somišljenike, ne mene.

Če bi vsi hkrati blokirali zdraharje, bi se take banalnosti v sekundi nehale. Če vlečeš na ušesa in se t govoricami ukvarjaš, pač neguješ tovrstne športe.

Tista, ki je tebi nesla na ušesa, naj nese dotičnemu ogovarjanemu, če ima karakter. Ti pa pozabi in blokiraj naslednjič.

Če je nekdo znan po opravljanju ali napihovanju ali da hitreje govori, kot misli, ali da sploh ne misli, tudi povedano jemljem z rezervo, zgolj kot zgodbico. V začetku, če tega nisi vajen, je malo čuden občutek: kaj pa zdaj to, še včeraj sta bili bestički. Ko opaziš širši kontekst, jezo, strah, ljubosumje, se hitro ugotovi, kam “pes taco moli”. bv

Ah, bolje da si tiho, ker se strinjam, da bolj kot mešaš drek, bolj smrdi.

Glede sodišča … težko se kaj dokaže.

Je pa res, da se določene stvari lahko izkažejo za resnične, blizu resnice, ne glede na to, kaj mi vemo in mislimo.

Bila bi tiho. Razen, če se s časom pokaže, da bi bilo prav, da opravljana oseba o tem izve od mene.

Ne mešaj se v tuja življenja. Kakšno zadoščenje boš imela od tega!

Ne se mešat! In kaj boš na sodišču… pričala,  da si govorice slišala.  V drek boš spravila tudi tega, ki ti je to povedal.

Daj razmišljaj malo.  V bistvu boš ti tista, ki bo vse spravila v drek.

Kaj ti ni dovolj lastnih problemov.

Pazi, ker te bodo klicali na sodišče…

Jaz se umaknem od opravljanja. Dam vedet, da me to ne zanima. Da grem pa nositi klevete naprej, magari osebi, katere se tičejo, pa tudi ne. Če spodbujaš opravljanje na kakršenkoli način, postaneš del tega.

Mene osebno ne zanima, če me kdo opravlja, zase vem kaj je res in kaj ne. Bi me pa zanimalo, če bi me kdo za nekaj izkoriščal.

Jaz bi to, ki ti je opravljala lepo na koncu povedanega  malo ustavila z besedami, ti govoriš kar govoriš, jaz pa imam svojo glavo in odnos s to osebo in imam o njej svoje mnenje, do mene je bil vedno ok, tako da me tvoje čenče ne zanimajo.

Tak se potem kar hitro ustavi in dobi ogledalo o sebi kakšna oseba je, torej tracarska.

Če gre res za hudo stvar, morebiti osebi napišeš anonimno kaj ta in ta oseba govori. Če je ta oseba povedala tebi, sigurno nisi edina. Je pa včasih res težko poslušati laži nekaterih ljudi, ki jim je to način katarze zaradi svojega nezadovoljstva in žlehnobe. Izogibaj se takšnih ljudi v velikem krogu!

Nima veze. Če je tvoj prijatelj ali vsaj, ki ti je kakorkoli pomagal kdaj imaš dolznost do svoje vesti.

Sama veš kaj je prav.

Če je tako, bolje da ga odjebeš, ker drugače si ze v startu sokriva