Bi se še enkrat poročile?

Moja tema je namenjena poročenim, če bi lahko šle nazaj v času, bi se spet poročile?

Jaz se poročim v kratkem, zame je prvič, on je ločen. (ločil se je, ker je mene spoznal) Skupaj sva skoraj tri leta, skupaj pa živiva že eno leto. Vse je čudovito, super funkcionirava. Imava čudovit odnos. Zanimivo pa je, da skoraj vse moje poročene prijateljice trdijo, da se ne bi nikdar več poročile, da je lepše biti samska. Pa se je velika večina poročila z nekimi prijatelji iz otroštva, sosedi, znanci staršev. Tako, da se poznajo celo življenje. Midva sva se pa kot odrasla naključno spoznala. No, a bi se še enkrat poročile z isto osebo ali ne?

Ne se ne bi. Ni šans. Moj mož je tudi prijatelj iz otroštva, sošolec iz OŠ. Postala sva par v prvem letniku srednje šole. Nikdar več se ne bi poročila. Potovala bi in se izobraževala. Mogoče bi se pa po poti v koga naključno zaljubila in bi bila danes z njim srečna.

ne razumem sploh kakšne veze ima to če bi se poročile z isto osebo, saj se ti ne poročaš z isto osebo, saj se poročaš prvič

kakšne zblojene misli so zdaj to

jaz bi se še enkrat če se vrnem nazaj v čas. Od sedaj naprej drugič pa se nebi, vsaj zdaj tako ne čutim ko sm že poročen.

Če je zakon res taka nočna mora se pa ne bom poročila. Preventiva je boljša od kurative, ne?

Dobro vprašanje.

Mislim, da ne.

Eh, ko bi se dalo zavrteti čas nazaj..

Nobena nočna mora ni. Ampak, ko začenjaš odraslo življenje in se poročiš, pridejo težke preizkušnje: otroci, ves stres s službo, kreditom za stanovanje  in še kaj. To je izziv za vsakega človeka in vsako zvezo. Prihaja do nesoglasij, prihaja kregarije. Škripa med rjuhami … In potem si naenkra stara 40 let, kam je šlo življenje? Zato ti pravijo, da ne bi še enkrat šle skozi vse to. Poroka sama po sebi pa res ni nič takega.

Kaj pa je😅

Drugace pa prav posmatram odgovore.

Življenje v dvoje, poročen ali ne, kaj ima veze!

V vsakem primeru lahko greš kadarkoli na razen!

Torej, ali živiš samsko življenje in se z nekom videvaš za zabavo je ena stvar, ko se pa odločiš živeti stalno z eno osebo je pa druga stvar!

Vedno je prilagajanje in če nekdo nima tega v sebi pač ne bo zmogel skupnega življenja če je ali pa ni poročen.

Jaz bi se. Sem se poročila iz ljubezni, skupaj sva dala skozi dosti preizkušenj, vendar še vedno uživava skupaj.

Če ne bi bilo tako, bi bila sigurno že ločena.

Ne razumem pa tvojih prijateljic. Zakaj se ne ločijo? Živijo skupaj samo zaradi ekonomskih interesov? Brez ljubezni?

Iskreno, ne vem. Če me vprašaš danes, bi se. Če bi me vprašala leto nazaj, se ne bi poročila nikdar več. Niti se ne bi resno vezala več.

Čas res prinese takšne in drugačne preizkušnje. Čez nekaj res težkih sva šla skupaj, čez zadnjo, mi ne bi bilo treba, če z njim ne bi imela otrok in če ne bi bila poročena. Pa ravno to zadnjo sem najtežje prenesla.

Življenje v dvoje s partnerjem, s katerim sem – seveda, takoj bi ponovila.

Poroka?

Nisva poročena in se nikoli ne bova, njemu je vseeno, jaz obreda ne želim, nisem nikoli sanjala o svoji poroki.

Ja, jaz bi se. In to z istim. Poročena sva 39 let.

Tako kot se boš ti, pa se ne bi poročila. Če je ženo pustil zaradi tebe, bo tebe pustil zaradi druge.

Še enkrat bi se. Poročena 47 let. Ni bilo vsa leta enkratno, pridejo hude stvari od bolezni itd. Ampak nama je lepo, sva srečna skupaj, povsod greva skupaj, se prilagodiva eden drugemu.

Otroci so odrasli, vnuke imava rada do neba in nazaj.

Lepo je, da bi le še dolgo bilo tako.

Tudi bolezen , kar hudo , skupaj premagujeva,  ni druge kot spodbujati eden drugega.

bi pa imela ista čudovita otroka kot ju imava.

Tudi jaz, z istim. Poročena 25 let, skupaj že 30. 3 otroci, imava vse in res si vsak dan vzameva čas samo za naju, pa če je to samo sprehod, ker otroci bodo šli in ostala bova midva.

Seveda bi se poročila. Z istim partnerjem. Skupaj sva 10 let. To je to, nama je top. Je pa res, da sva se prava dva znašla skupaj.

Ravno sva praznovala 10. obletnico poroke, prej sva hodila 3 leta. Še enkrat bi se poročila, seveda z istim.

Z istim bi se, vsekakor. Ampak samo z njim. Če njega ne bi bilo, bi ostala samska. Težko bi še kdaj našla nekoga, s katerim bi bila tako kompatibilna.

Rečmo 30let nazaj se z ločenim ne bi nikoli, s poročenim ali koruznikom pa se ne bi niti sedaj zapletala. Preveč komplilacij.  Tako da tebi moj odgovor ne bo veliko pomagal.

Sem poročena, že dolgo, včasih bi ponovila z lahkoto, včas pa bi malo dlje premišljevala, vsekakor bi pa otroke imela.

Če sama zase ne veš, potem je moj nasvet, da nikar. Poročiš se, ko si siguren vase in partnerja.
Če si ena tistih, ki posluša frendice…. Adijo, bejbi! Z njimi se poroči in pusti moškemu živeti.
A boš frendice tudi vprašala, kako se naj dol daš na poročno noč? Ali jim poročala, kako je bilo?  One bodo tvoje zaupnice, ne mož ali tvoja lastna pamet?

Ti že nisi za imet, če moraš druge spraševat.

Z mojim izbrancem vedno. To je nekaj, v kar verjameš v vseh okoliščinah in veš brez potrebe, da ubesediš ali pojasniš. Ni tuhtanje, ampak občutek.
Ne poslušaj kolegic, poslušaj sebe. Pa srečno obema!

Nikoli se nisem nameravala poročiti a potem sem se, kar tako malo, za šalo, po 30 letih skupne koruze in res, to je prava ljubezen. Skupaj sva 35 let.

Ja, imam pravega.

In še to: Poročila sva se brez prič in edini strošek sta bila prstana.

Ohceti ne bi delala nikoli.