Bi si upali v nakup stanovanja v moji situaciji?
Res je lepo imeti svoje in biti na svojem. To si želi vsak človek. Obstaja tudi varianta, da plačuješ najemnino, ki je kasneje zajeta v nakup stanovanja. Trenutno se ne morem spomniti podjetja a ko se bom ti napišem. Misli, da se da vse zmeniti, sploh pa v teh časih. Prav je, da razmišljata v tej smeri. Bolje tudi bolj skromno življenje in znižanje stroškov nepotrebnih stvari in biti v svojem gnezdu. Sigurno se bo kdo našel in rekel, da nima ničesar kar nebi potreboval, jaz pa rečem da imamo vsi kaj brez česa bi zmogli.
Nikakor. Sploh ne vem, kaj razmišljata.
Imaš torej 1700 prihodka, to je z malico in potnimi stroški. Partner bolj kot ne pokrije svoje stroške, če prav razumemo. Kaj se zgodi, če si na bolniški ali dopustu in je delni izpad dohodkov? Kaj se zgodi, če partnerjeva firma popolnoma umre in moraš plačevati še njegove prispevke? Kaj se zgodi, če ti plačo znižajo? Kaj, če izgubiš službo?
Koliko imate prihranjenega? Manj kot tretjino? Več kot 2/3?
700 EUR je izjemno visok obrok. Pravzaprav vprašanje, ali bi takšen kredit sploh dobila – predvidevam, da ga partner ne bi niti mogel.
Če še vedno razmišljajta, naredita tako – 6 mesecev dajte na stran razliko med najemnino in obrokom kredita ter dodatnih 100 EUR. Tega denarja ne tikajta nikakor! Morate preživeti z ostankom, saj je to vaš kredit.
Treba se je zavedati, da bodo stroški v novem stanovanju bistveno višji, najbrž bo stanovanje večje, pa še rezervni sklad, zavarovanja, investicijsko vzdrževanje (tisto, kar sedaj plačuje najemodajalec). Potem so pa še razni nepredvideni stroški – npr. popravilo avta, pa ne pozabimo na bistveno – sprememba anuitete kredita. Sedaj so obrestne mere dokaj nizke, kaj bo, ko se povišajo in se ti obrok poveča za npr 10 ali celo 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}?
Zelo pomembno je tudi, da naredita izračun, koliko bosta kredita preplača. Ob tistem izračunu bo mož mogoče malo postal, če že sedaj razmišlja tako čudno. Najemnina ni stran vržen denar, je denar za plačevanje strehe nad glavo.
Moja situacija – dosti visoki dohodki in nizki stroški. Brez otrok. Kredit. Ki se je na koncu povišal za 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}! Plača se je znižala, firma stala, pa smo jokali in jokali in jokali. Bilo je zelo blizu, da tudi izgubim službo, a je k sreči nisem, pa so ogromno odpuščali. K sreči je bil kredit dokaj kratek, če bi takrat kupila stanovanje, bi sedaj najbrž bila na pomirjevalih.
Danes – najemnina 400 EUR + stroški okoli 150. Če kupim podobno stanovanje, bo kredit cca 700-800 EUR, s tem da je razporeditev takšna, da ni niti otroške sobe, torej rabim gledati večjega. Dodatni strošek rezervnega sklada, zavarovanje ipd, cca 80/mesec. Preplačilo kredita cca 30-50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (računaj, koliko je to pri več kot 100.000 EUR). Situacija še vedno takšna, kot je bila – služba in biznis daleč od tega, da bi bil zihr. Če se kaj zalomi, lahko spokam in grem, kamor želim, nekje bova že preživela. Če imam kredit, kaj se zgodi?! Kje pristanem? Nadomestilo ne pokrije niti tega… To je končni odgovor zame, vi se boste mogoče odločili drugače. A 20 let je dolga doba in verjemi, vsak mesec računanja, razmišljanja in sekiranja odnese krepko več kot “stran vržen denar za najemnino”…
JA-ker tisti ki ne rezkira-ne profitira.
Pred leti, ko so bile nepremičnine še v oblakih sva kupila hišo na Krasu….prijatelji pa so bili po najemih. In so se nama smejali kako sva se zakreditirala. Ajd naj bo, sva res vzela kredit. In po 14 letih imava kredit skorajda do konca odplačan, hiša bo najina…..prjatli pa hodijo od najema do najema za isti obrok kot imava midva za hišo….Oni na koncu nimajo nič, midva pa hišo. Je res, davk bo treba plačat….in ne se tolažit, da najemniki ne bodo plačali davka!! Mislite da ga bo lastnik stanovanja?? Lepo ga bo vkalkuliral v najem.
PA še ena resnica…malo je mankalo da nisva vzela kredit na švicarske franke…takrat bi ga na-je ba-la. K sreči sva vzela na eur z evriborjem…..ki je strmoglavil skorajda na 0{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}….posledično plačujeva manjše obroke kot pred 8. leti….in to konkretno nižje obroke!!
Kaj pa, da poiščeš kakšno cenejše stanovanje, kjer bodo obroki kredita potem posledično nižji?
Ko gledam v moji okolici (Bela krajina) moram priznat, da je večina plač v strukturi 2 x minimalna plača torej 2x 600€ = 1200€.
In s tem denarjem ljudje migajo in hočejo nekaj naredit. Če primerjam z našimi dohodki je do 1700€ še kar nekaj prostora. Ko bi vedeli s kakšno finančno sliko sva šla midva v obnovo hiše…ampak hiša bo v letu ali dveh finančno na nuli, brez kredita….sedaj morava 4 leta “finančno stisnit”, ampak bo pa potem naslednjih 20 let lepše.
Išči stanovanje in varčuj ta čas (tudi ne boš našla idealnega stanovanja iz danes na jutri)…odreči se kakšni nepomembni stvari…mož naj poišče drugo službo…naj se malo aktivira pri financah.
Ja, a:
– pred leti smo imeli vsi službe, nobene krize nikjer, kvečjemu totalna rast in totalno razkošje
– pred 14 leti so bile cene nepremičnin normalne, tam pred 7 so eskalire v neverjetne višave
– posledično je vajin kredit nižji in tudi odplačata ga manj in je mogoče obrok res podoben najemnini
Je res, da kdor ne riskira, ne profitira. A biti previden v teh časih je nuja. Če mož ne pridobi več sredstev, če avtorica izgubi službo ali ji znižajo plačo…. Nič od tega nista premislila, računata, da bosta vedno imela takšne prihodke oziroma višje. S tem da v svoje dohodke računa še stroške za prevoz in malico, kar se lahko z danes na jutri spremeni.
Davek na nepremičnine je tukaj najmanjši problem:)
Ja, a:
– pred leti smo imeli vsi službe, nobene krize nikjer, kvečjemu totalna rast in totalno razkošje
– pred 14 leti so bile cene nepremičnin normalne, tam pred 7 so eskalire v neverjetne višave
– posledično je vajin kredit nižji in tudi odplačata ga manj in je mogoče obrok res podoben najemnini
Je res, da kdor ne riskira, ne profitira. A biti previden v teh časih je nuja. Če mož ne pridobi več sredstev, če avtorica izgubi službo ali ji znižajo plačo…. Nič od tega nista premislila, računata, da bosta vedno imela takšne prihodke oziroma višje. S tem da v svoje dohodke računa še stroške za prevoz in malico, kar se lahko z danes na jutri spremeni.
Davek na nepremičnine je tukaj najmanjši problem:)[/quote]
Realno se lahko zgodi nešteto stvari, ampak če človek tako razmišlja, je potem najbolje, da se skrije v mišjo luknjo in ne gre nikoli več iz nje.
Dohodke imata normalne, če možu ugasne firma, gre lahko kam za fizikalca, ona pa verjetno tudi ve, koliko sigurno službo ima.
Kredit bosta imela 20 let in če bi ga vzela pred 10-imi leti s super dohodki, bi lahko bila danes oba nezaposlena. Pač, ko jemlješ kredit, računaš tudi na najslabše možne variante in preračunaš, kako bi v tem primeru.
Jaz osebno ne bi šla v mesečni obrok, ki bi bil višji od minimalca in dala bi na stran toliko denarja, da bi mi pokrilo eno do dve leti kredita.
Edino z nakupom bi še malo počakala, ker mislim, da bodo po novem letu cene še padle oziroma bi šla v nakup tako, da kupim nekaj res ugodno (dobra cena in dobra ohranjenost), tega je pa na trgu vse več in več.
Imaš smolo, ker sem malo za tabo tudi jaz kupovala stanovanje.
Krediti so bili takrat v tolarjih ali kvečjemu markah, evro še ni obstajal spljoh.
Cene so bile takrat za sto procentov nižje kot pred tremi, štirimi leti, torej daleč od neba.
Kdor ni takrat kupil nepremičnine, pa bi jo lahko, ga je res polomil, čeprav so bili krediti ultra neugodni, hipotekarca si težko dobil, absolutno pa ne za celo vrednost nepremičnine, ampak je moralo biti kar polovično kritje.
Najemnine so bile takrat razmeroma visoke. Mi smo prav tako razmišljali o najemu, pa bi bili samo zagonski stroški za četrtino kredita (provizija agenciji, tri najemnine varščine plus stanovanja večinoma niso bila opremljena primerno za družino).
Tvoja zgodba ima kar nekaj lukenj. Ampak glavno, da se ti počutiš džeka.
Ja, a:
– pred leti smo imeli vsi službe, nobene krize nikjer, kvečjemu totalna rast in totalno razkošje
– pred 14 leti so bile cene nepremičnin normalne, tam pred 7 so eskalire v neverjetne višave
– posledično je vajin kredit nižji in tudi odplačata ga manj in je mogoče obrok res podoben najemnini
Je res, da kdor ne riskira, ne profitira. A biti previden v teh časih je nuja. Če mož ne pridobi več sredstev, če avtorica izgubi službo ali ji znižajo plačo…. Nič od tega nista premislila, računata, da bosta vedno imela takšne prihodke oziroma višje. S tem da v svoje dohodke računa še stroške za prevoz in malico, kar se lahko z danes na jutri spremeni.
Davek na nepremičnine je tukaj najmanjši problem:)[/quote]
Ja res je, najemnine so se danes precej umirile v primerjavi s ceno nepremičnine, če moraš zanjo vzeti tako hud kredit, kot bi ga morala avtorica.
Časi so zdaj tako zelo drugačni, da je primerjava popolnoma neumestna. S tem da v zadnjih desetih letih mnogim tudi plače niso šle bistveno gor, prej dol (konkretno meni se že 12 let ni spremenila). Tako da bi danes kredit veliko težje odplačevala kot takrat.
S tem, da nič ne kaže, da bo kratkoročno kaj boljše, medtem ko pred 14 leti druge možnosti sploh ni bilo.
Ja, a:
– pred leti smo imeli vsi službe, nobene krize nikjer, kvečjemu totalna rast in totalno razkošje
– pred 14 leti so bile cene nepremičnin normalne, tam pred 7 so eskalire v neverjetne višave
– posledično je vajin kredit nižji in tudi odplačata ga manj in je mogoče obrok res podoben najemnini
Je res, da kdor ne riskira, ne profitira. A biti previden v teh časih je nuja. Če mož ne pridobi več sredstev, če avtorica izgubi službo ali ji znižajo plačo…. Nič od tega nista premislila, računata, da bosta vedno imela takšne prihodke oziroma višje. S tem da v svoje dohodke računa še stroške za prevoz in malico, kar se lahko z danes na jutri spremeni.
Davek na nepremičnine je tukaj najmanjši problem:)[/quote]
Realno se lahko zgodi nešteto stvari, ampak če človek tako razmišlja, je potem najbolje, da se skrije v mišjo luknjo in ne gre nikoli več iz nje.
Dohodke imata normalne, če možu ugasne firma, gre lahko kam za fizikalca, ona pa verjetno tudi ve, koliko sigurno službo ima.
Kredit bosta imela 20 let in če bi ga vzela pred 10-imi leti s super dohodki, bi lahko bila danes oba nezaposlena. Pač, ko jemlješ kredit, računaš tudi na najslabše možne variante in preračunaš, kako bi v tem primeru.
Jaz osebno ne bi šla v mesečni obrok, ki bi bil višji od minimalca in dala bi na stran toliko denarja, da bi mi pokrilo eno do dve leti kredita.
Edino z nakupom bi še malo počakala, ker mislim, da bodo po novem letu cene še padle oziroma bi šla v nakup tako, da kupim nekaj res ugodno (dobra cena in dobra ohranjenost), tega je pa na trgu vse več in več.[/quote]
Samo še recept povej, kako naj s temi prihodki in stroški daje na stran po 700 evrov na mesec?
Realno se lahko zgodi nešteto stvari, ampak če človek tako razmišlja, je potem najbolje, da se skrije v mišjo luknjo in ne gre nikoli več iz nje.
Dohodke imata normalne, če možu ugasne firma, gre lahko kam za fizikalca, ona pa verjetno tudi ve, koliko sigurno službo ima.
Kredit bosta imela 20 let in če bi ga vzela pred 10-imi leti s super dohodki, bi lahko bila danes oba nezaposlena. Pač, ko jemlješ kredit, računaš tudi na najslabše možne variante in preračunaš, kako bi v tem primeru.
Jaz osebno ne bi šla v mesečni obrok, ki bi bil višji od minimalca in dala bi na stran toliko denarja, da bi mi pokrilo eno do dve leti kredita.
Edino z nakupom bi še malo počakala, ker mislim, da bodo po novem letu cene še padle oziroma bi šla v nakup tako, da kupim nekaj res ugodno (dobra cena in dobra ohranjenost), tega je pa na trgu vse več in več.[/quote]
Samo še recept povej, kako naj s temi prihodki in stroški daje na stran po 700 evrov na mesec?[/quote]
Kupi malo manjše stanovanje in je obrok kredita recimo 550€.
Za hrano za 3 in ostale gospodinjske potrebščine špotrebuje cca 400€ na mesec.
Elektrika 40€, upravnik + voda + ogrevanje je max 180€, RTV + internet + telefoni 60€, šola 100€, zdr. zav 50€, živ./inv zav 50-100€ za vse, odvisno od starosti – manj kot 1.000€ + 550 kredita je cca 1.500€stroškov, min 200€ ostane za bencin, avto, oblačila, če pa še mož kaj zasluži, pa ostane še ves njegov zaslužek.
Imaš smolo, ker sem malo za tabo tudi jaz kupovala stanovanje.
Krediti so bili takrat v tolarjih ali kvečjemu markah, evro še ni obstajal spljoh.
Cene so bile takrat za sto procentov nižje kot pred tremi, štirimi leti, torej daleč od neba.
Kdor ni takrat kupil nepremičnine, pa bi jo lahko, ga je res polomil, čeprav so bili krediti ultra neugodni, hipotekarca si težko dobil, absolutno pa ne za celo vrednost nepremičnine, ampak je moralo biti kar polovično kritje.
Najemnine so bile takrat razmeroma visoke. Mi smo prav tako razmišljali o najemu, pa bi bili samo zagonski stroški za četrtino kredita (provizija agenciji, tri najemnine varščine plus stanovanja večinoma niso bila opremljena primerno za družino).
Tvoja zgodba ima kar nekaj lukenj. Ampak glavno, da se ti počutiš džeka.[/quote]
Res je, takrat je bil še tolar, sam obračun in preračun je bil že narejen v EUR.
Ni pa to moja zgodba, je moje življenje….in ja, proti “najemnikom” se počutim “džek”!!! Še mal pa bom v svoji bajti lastnik. Slabo bi mi bilo, če bi pomislil kolko keša bi do sedaj stresel za najemnine…dobesedno stran bi ga zmetal. Kaj maš od najemnine?? Nič!! Kako vem?? Ker sem bil, dokler sem bil samski, določen čas v najemu. Tako da poznam iz prve roke kako zgubljaš….
Sicer pa vsak zase ve.
Samo še recept povej, kako naj s temi prihodki in stroški daje na stran po 700 evrov na mesec?[/quote]
Kupi malo manjše stanovanje in je obrok kredita recimo 550€.
Za hrano za 3 in ostale gospodinjske potrebščine špotrebuje cca 400€ na mesec.
Elektrika 40€, upravnik + voda + ogrevanje je max 180€, RTV + internet + telefoni 60€, šola 100€, zdr. zav 50€, živ./inv zav 50-100€ za vse, odvisno od starosti – manj kot 1.000€ + 550 kredita je cca 1.500€stroškov, min 200€ ostane za bencin, avto, oblačila, če pa še mož kaj zasluži, pa ostane še ves njegov zaslužek.[/quote]
Sama bi stavila na gornjo matematiko. Vse se da, če je volja. Je pa potrebno po svojih zmožnostih izbrat LOKACIJO in KVADRATURO stanovanja.
Ne pa po principu:
– privarčevano nimam nič
– lokacijo bi na elitnem mestu
– kvadraturo 100m2 za tri osebe
– odrekla se nebi ničemur
– zraven bi še kupila nov avto za xy denarja
Pač je potrebno pretehtat možnosti…
…in na koncu kakšen je možev finančni prispevek v proračun…če zasluži “čistega” 500€…tudi to je denar
če ne zasluži niti 500€ naj se začne ukvarjat z nečim drugim.
Sama praviš, da ti je sedaj v podnajemu čist ok tvoj bi pa rad stanovanje kupil. Seveda bi on rad kupil stanovanje, če pa ga on ne bo plačal. Če že hoče stanovanje kupiti naj zanj pa še kaj prispeva ane. V primeru, da gresta narazen bo polovica stanovanja njegova. Pazi, da on slučajno ravno na to ne računa – polovica stanovanja za katero sploh nič ni prispeval. Jaz stanovanja na tak način nebi kupovala. Kupila bi ga šele, ko bi tudi on imel dovolj denarja da bi tudi on lahko vsaj nekaj prispeval, če ne polovico.
V življenju ni nič garantiranega. Če vzameš kredit za 20 let v dobrih ali slabih časih, ti nihče ne more zagotoviti, da bo enako vso obdobje odplačevanja. Jaz se zato za dolgoročne naložbe ne odločam glede na trenutno situacijo, ampak glede na svoje dolgoročne potrebe. Kdo ve, kaj se bo zgodilo s cenami stanovanj. Ampak ali je to res pomembno, ko kupuješ nekaj za vse življenje? Pomembno je, kaj potrebuješ, ali bi rada imela svoj dom že pred dojenčkom, ali se boš potem z malim selila okoli, ali bi sedaj dobila kredit (z otrokom so ostrejši pogoji, poleg tega je možno kredit zavarovati tudi za izgubo službe), ali trenutno živiš v najemu (vprašanje, če bodo cene toliko padle, da boš profitirala, če upoštevaš tudi najemnino, ki jo boš v vmesnem času plačala) . Imaš čas čakati na padec cen nepremicnin par let, čeprav nihče ne ve, za koliko bodo dejansko padle, poleg tega dobre nepremičnine na dobri lokaciji v vsakem obdobju gredo za med, zato zanje občutnega padca ni pričakovati. Ne vem, sem bolj clovek, ki se zanaša na občutek, saj me je racionalno kalkuliranje že večkrat pustilo na cedilu (na koncu se je vedno obrnilo drugače, kot sem pričakovala, v nasprotju z vsemi napovedmi). Prvo stanovanje sva z možem kupila, ko sama še sploh službe nisem imela, tako da sem svoje prihranke dala za polog, on pa je vzel kredit. V 2 letih so cene tako narasle, da sva ga prodala za 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} več. Pa ne iz spekulativnih razlogov, pač pa se je naša družina povečala in smo potrebovali več prostora. Sama sem imela ob nakupu 2.stanovanja službo za določen čas, mož pa je razmišljal o samostojni poklicni poti, zato sva ujela še zadnjo priložnost za najem kredita in kupila 3-sobno stanovanje. Mož je po začetnih par letih slabšega poslovanja postal uspešen, jaz pa sem dobila službo za ndl čas… Zdaj smo 5-clanska družina in živimo v hiši. Če bi na začetku preveč komplicirali, bi bila naša zgodba bistveno drugačna.