Biblija
Dan vsem skupaj! Zanima me, koliko jo poznate in če vam jo je uspelo prebrati. Mene niso versko vzgajali, pa je vseeno knjiga, ki jo rada berem, ker je polna modrosti. V gimnaziji so nas sili brati odlomke, preveč je v njej oseb in prispodob. Pa vi? Jo kdaj berete? Opazila sem, da na forumih eni radi citirajo iz nje. Samo kaj, ko potem besede sprobrnejo v svoj prid. Kaj vi mislite?
lp
Angel
Angel živjo,
Biblijo prebiram na tak način,da vzamem knjigo v roke in berem na strani,ki se povsem “slučajno” odpre.Veliko pa mi je pomagala v času smrti moje mame.
Tako jaz kakor mama sva popolni ateistki(se že ‘popravljam’) vendar takrat mi je prišla na misel samo Biblija.Odprla se mi je na strani,kjer je bila tolažba za mojo dušo in srce in mi dala novo moč.
Resničo..knjiga vseh knjig…
Lepe pozdrave
So me versko vzgajali, kar pomeni, da sem hodila k verouku in naredila birmo, vendar sem se od tega oddaljila. Kaj in kako, to je druga zgodba. Sem pa si vseeno rekla, da se bom enkrat lotila brat Biblijo, ce ne drugace, pa po kosih ali posameznih odlomkih, ker se mi zdi, da znam v njej najti tudi kaj zase.
Pa lep dan, Angel 🙂
Cer Sabina! Imaš prav, svetovna knjiga je, samo kaj, ko si jo razlagamo vsak po svoje. Meni so v bistu všeč Pregovori. Niti vedla nisem, da so v njej. Ogromno jih je. Večina je takih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Da je ljubezen tisto čustvo, ki nas skozi celo biblijo vodi…kaj vem…mogoče. Ljubezen do Boga, dobrote, ljudi…veš, je zanimivo doma imam Mormosko biblijo v angleščini. Dobila sem jo pred leti od Mormonov. Oni si razlagajo vso svetovno zgodovino malce po svoje, za njih je bog, Jezus. Podobna je naši bibliji, pa vendar jo ne uporabljajo isto kot mi. Ne vem, če veš, oni na primer ne molijo, niti ne častijo boga na tak način kot mi. Govorijo o ljubezni kot edini in najvišji vrednoti, dobroti in radosti, ki jo ob tem občutimo. Drugačni so. In njihova bibilja je v bistvu prepis naše, le besedo Bog nadomešča bit, ki jo imenujejo drugače. Najbolj pa mi je pri srcu Biblija za najmlajše, s posrečenimi ilustracijami, pisana za otroke. Vse bibilijske zgodbe so poenostavljene in z ogromnimi črkami…Samo za vzorec…Začne se sila preprosto:
Celotna Biblija za otroke je pisana na nek duhovit način, razumljiv otroški duši. Najboljša in najdebelejša knjiga za male.
Lahko noč!
Angel*
Čer Sara! Kako podobni sva si. Jaz jo isto tako berem… Nekje odprem…preberem in spet zaprem…pa sem tudi vzgojena v neverskem duhu. Zanimivo, ko sem recimo potovala po Angliji, me je presenetilo, da je recimo v hotelski sobi poleg telefona bila vedno črna knjiga…Biblija. Ne vem zakaj, presenetilo pa me je. Ponavadi vedno iščem pepelnik…tam pa knjiga vseh knjig. Zanimivo, kajne? Tvoj komentar, da si ob smrti nekaga, ki si ga imela rada segal po Bibliji…mi je pa všeč. Razumem te. V globoki žalosti, ko človek resnično ne ve, kako bi se potolažil, kako bi pozabil vso bolečino, je mogoče res edina knjiga, ki pomaga. Meni se je zgodilo, da sem prvič prebrala Tibetansko knjigo mrtvih, ko sem izgubila bitje, ki mi je največ pomenilo…Ne vem, če si jo brala, zelo lepa knjiga je…po smrti je za tisto filozofijo še vedno smisel…globok in neprecenljiv…nič ni večno, kar je človeškega, pa vendar obstoji življenje pa smrti. V drugi obliki, drugačni dimenziji, z drugim smislom…podobno reankarnaciji, pa vendar nedorečeno. Zelo zamotano in mistično. Tudi Biblija je taka…zame bo večna uganka, ker si jo razlagam čisto po svoje. Težko branje je v resnici.
Lahko noč Sara! Imaš najlepše ime-biblijsko. Zelo lepo je!
Angel*
Čer Anja! Verjamem! V vsaki knjigi najdemo nekaj zase. Kljub neštetim zgodbam, ki so v Bibliji človek najde smisel…smisel življenja, obstoja, zgodovino človeštva…Sabina je omenjala ljubezen. Ljubezen do ljudi, sočloveka, pa reciva tudi do nekaj, kar nas je ustvarilo…Ker nisem verna, zame to ni Bog, reciva neka Bit, ki je dobra in popolna…ki ima v sebi samo ljubezen in dobroto. Težko je o tem sploh pisati…kaj pa nas vodi? Ljubezen, dobrota? Slabosti, strasti, poželenja…pohlep, zavist, sovraštvo…prijateljstvo in lepota duhovnosti? Vse je tam notri…napisano, prevedeno v neštete jezike…pa vendar…mnogo ljudi si jo razlaga po svoje. Nekateri jo omenjajo, znajo cele citate, nekateri jo samo berejo…nekateri z njo kar grozijo. Ti zadnji so najhujši. Jih poznam kar nekaj. So res tako primitivni, da z njo groze? Sem brala na forumu…kdo jim daje pravico…se oni drže vsega, kar je tam napisano? Ali pa se delajo samo svetovljane. Žalostno, mar ni?
lp
Angel*
Dobro jutro Lena! Vedno nas priganja čas…ta pojem v našem življenju uniči marsikaj. Se strinjam. Nimamo časa za pogovor, nimamo časa za sebe, nimamo časa v miru obmolčati, se samo nasmejati in vzeti v roke knjigo. Sama sem biblijo vzela v roke (po dolgem času), ko je hči zagrabila panika, da mora pri književnosti prebrati Biblijo. Celo? Mene je skoraj kap. Prvi letnik gimnazije. Nikoli ni hodila k verouku, jaz tudi ne, vzgajali me niso versko…na koncu sva prebrali Biblijo za najmlaše, doma jo ima od malega…vsaj delno je razumela zgodbe, osebe, dogodke…na koncu pa našla na internetu nek skrajšan prevod, seminarsko nalogo nekega požrtvovalnega srednješolca…v šoli so pisali nalogo, nekaj vprašanj…tako je ona prebrala po svoje Biblijo. Odkrito ti lahko povem, mene je bilo pa malo sram…svetovna književnost je tudi Biblija. Res jo moram enkrat prebrati. Razumela jo ne bom, to vem že v naprej…vzela pa si bom čas…Upam! Za prispodobo je recimo isto, kot bi rekel: ali pa
Lep dan Lena!
Angel*
Jutro Don Vito! Lepo si napisal. Jaz osebno tudi nisem versko vzgojena. Žal mi tudi babica ni nič brala…prebrala sem jo, tako po nekih majhnih koščih sama. Cele očitno ne bom nikoli. Težko branje je, zanimivo in če bi brala celo…ne vem. Moja nima žal notri nobenih slik, popisana je, počečkana, pa še v angleščini. Dobila sem jo do Mormonov. Slovenski prevod pa sem brala na gimnaziji, obvezno so nas mučili z njo. Nič nisem razumela, je preveč oseb in dogodkov, pa tudi v času najstništva je bilo tako branje zame pravo mučenje…danes razmišljam drugače. Mogočo kdaj jo pa le preberem v celoti. Mogoče…
Lep pozdrav v daljne kraje! Te rada berem. Tudi na mladih. Tukaj pa si napisal lepo skrivnost! Lepo!
lp
Angel*
Kljukec! Res je…dogaja da se? Ma, ko pa ne vem, ker tja ne hodim. Kako pa ti veš? Hodiš v Božji hram? No, sej stvar izbire pač. In kaj se tam dogaja? Kaj se pa ne? Mi boš odpisal, prav zanima me…
Pozno hodiš ajat. Ne moreš spati? Potem pa odpri Biblijo in beri…in beri…in beri.
Omedlel boš-ali pa sladko zaspal…
Lepo se imej! Pa napiši-uno kaj se dogaja-me zanima na moč!
Angel*
:)) Točno tako…veš se spominjam, da sem kot najstnica najraje brala grozljivke, kriminalke in ljubezenske romane, se ve. Kot trinajstletnica so me obsedli vampirji in Dracula. Živo se spominjam ovitka te knjige…brala sem jo naskrivaj ponoči pod koutrom in z baterijo pred knjigo. Ne samo, da je bilo grozljivo napeto, pa vzemirjivo grozljivo…pozabila je ne bom nikoli. Žal sem knjigo posodila eni in veš, je vedno tako, da si neketeri ustvarjajo svojo knjižnico doma iz izposojenih knjig. Nikoli je nisem dobila nazaj…Dracula pa mi še danes kdaj pride na misel…
Lep dan še naprej!
Angel*
meni je babica tudi brala iz biblije, pa slikce so bile lepe, pa……najbolj se spomnim tiste slikce, ko Jezus razgrne morje in se vsi rešijo….vaaaaauuuuuuuu….kar takole, meni nič, tebi nič….morje razgrni se in morje se razgrne in vsi, ki ne znajo plavat gredo sedaj lepo po kopnem čez ocean in za njimi se morje zopet zapira….vaaaauuuuuuu…..no vidite, danes ni več človeka, ki bi razgrnil morje, niti ga ni bitja, ki bi pomagal nedolžnim, ki umirajo v vojnih grozotah,vsem trpinčenim otrokom in posiljenim, pretepenim ženam…..Kristus kje si danes, da bi delal čudeže….
Dan Miki! Zanima me…saj veš, da angeli so le…Na barko, da bi šla…s teboj…? Bi odplula na konec sveta…Bali? Mauricius? Maldivi? Ma, Maldivi ne, ti se bojo baje kmalu potopili…Bi odplula na konec sveta…sama…s seboj bi vzela Biblijo se ve, prebrala bi jo in končno našla uno….uaaaaaaaaa zgodbo. Potem pa bi Janezu napisala post, da sva midva tista, ki sva nekaj novega našla…in napisala nadaljevanje Biblije. Zanimivo branje bi bilo. Saj res ideja! Zakaj nihče ne napiše nadaljevanje Bibljije? A kdo mogoče ve?
Lepe sanje Miki!
Angel*
Dan Sabina! Ti izdam skrivnost…v resnici sem Metka, stara pa sem 40 let, moja mala pa 15 in pol…Včasih sem brala skoraj vse…danes pa samo tisto, kar me resnično prevzame…Celestinska prerokba, Deseto spoznaje, Skrivnost Šambale. Nikoli pa ne bom pozabila Hemingway-a, pa Sartra, pa Andriča, pa našega Kojca:Učbenik življenja. Si brala? Rada imam tudi biografije osebnosti, ki so mi ali pa mi še veliko pomenijo: Beethowen, Chopin, Mozart, Picasso, Leonardo de Vinci…pa zgodbe znanih osebnosti:Onassisa, Einsteina…pa poezije, posebno ljubezensko…
Preberi učbenik življenja. Lepa knjiga. Od sodobnih avtorjev sem se včasih z namenom trudila brati nobelovce, že zavoljo nagrad, ampak veš, marsikateri avtor je no moč zahtevno branje…priznam, marsikoga nisem prebrala do konca.
Lep vikend Sabina!
Angel*