BIBLIJA
1. Jurij Dalmatin 1584
2.Jurij Japelj, Blaz Kumerdej, Jozef Skrinjar idr. 1784-1802
3. Jurij Volc s sodelavci 1856-1859
4. Fran Miklosic, Josip Stritar 1870-1898
5. Anton Chraska, Fran Govekar, Anton Mikus idr. 1914
6. Jakob Aleksic idr. 1959-1961
7. Joze Krasovec s sodelavci 1996
V zadnjih dveh primerih, v manjsi meri pa tudi ze v prejsnjih izdajah, gre za skupinske prevode z veliko sodelavci, ki se mi jih ne ljubi nastevati. Vse podatke lahko dobis v knjigi Med izvirnikom in prevodom Jozeta Krasovca, ki govori prav o prevajanju Biblije na Slovenskem. Aja, pa se to – napisala sem samo podatke za prevode celotne Biblije.
Pozdrav
rozica
ps opravicujem se za pomanjkanje sumnikov, pozabila sem spremeniti tipkovnico.
Prvi slovenski prevodi svetopisemskih besedil so nastali iz protestantskega prizadevanja, da bi uvedli Sveto pismo v bogoslužje in da bi ga verniki začeli prebirati. Velikansko delo je opravil Primož Trubar (1508–1586). Leta 1555 je namreč izdal prevod Evangelija po Mateju, leta 1557 prvi del Nove zaveze, ki vsebuje vse štiri evangelije in Apostolska dela, leta 1560 drugi del Nove zaveze, ki vsebuje Pismo Rimljanom, leta 1561 Pismi Korinčanom in Pismo Galačanom, leta 1566 svoj edini prevod iz Stare zaveze – celotno knjigo Psalmov, leta 1567 Pismo Efežanom, Pismo Filipljanom, Pismo Kološanom, Pismi Tesalčanom, Pismi Timoteju, Pismo Titu in Pismo Filomenu, leta 1577 zadnji del Nove zaveze, ki vsebuje Pismo Hebrejcem, Jakobovo pismo, Prvo in Drugo Petrovo pismo, Janezova pisma, Judovo pismo in Razodetje (Apokalipso) in leta 1582 celotno Novo zavezo, ki je dopolnjen ponatis izdaj iz let 1555 in 1577. Vse knjige so izšle v Tübingenu. Trubarjev prevod skoraj v celoti upošteva izvirnike.
Jurij Dalmatin (1547-1589) se je zavezal, da bo prevedel celotno Sveto pismo. Leta 1575 je izdal prevod Sirahove knjige, leta 1578 prvi del celotnega Svetega pisma, leta 1580 Pregovore in leta 1580 Prvo Mojzesovo knjigo (Genezo). Vse te knjige je izdal prvi ljubljanski tiskar Janž Mandelc. Leta 1584 je izšlo v Wittenbergu monumentalno Dalmatinovo delo Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. Prevajalec je pri svojem prevodu Stare zaveze kot glavni vir uporabil Luthrov prevod, upošteval je tudi hebrejska in grška besedila; pri Novi zavezi pa je predelal Trubarjev prevod.
Širjenje protestantizma je ustavila protireformacija, toda Dalmatinova Biblija je ostala sprejemljiva tudi za katoliške duhovnike, ki so jo uporabljali inter alia za pripravo katoliških beril. V naslednjih dveh stoletjih so v slovenščino prevedli samo posamezne dele Svetega pisma. Med letoma 1784 in 1802 je izšel v Ljubljani drugi prevod celotnega Svetega pisma, ki so ga po ukazu škofa Karla Johannesa Herbersteina (1719-1787) iz Vulgate prevedli Jurij Japelj (1744-1807), Blaž Kumerdej (1738-1805), Janez Debevec, Jožef Rihar, Jožef Škrinjar, Modest Šraj in Anton Traven.
V 19. stoletju je katoliška gorečnost po prevajanju Svetega pisma naraščala. Po več poskusih prevajanja posameznih delov Svetega pisma je ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (1782-1859) zaupal pripravo novega prevoda celotnega Svetega pisma Juriju Volcu (1805-1885). Ta je nalogo opravil s pomočjo skupine duhovnikov. Prevajali so iz latinske Vulgate in Alliolijeve Nemške Biblije. Leta 1904 je začel Čeh Anton Chráska (1868-1953) v Ljubljani prevajati celotno Sveto pismo za protestante. S pomočjo Frana Govekarja, Antona Mikuša in drugih sodelavcev je leta 1914 končal delo. Prevod je leta 1914 v Ljubljani izdala British and Foreign Bible Society, nato je sledilo še več ponatisov. Frančišek Jerè (1881-1958), Gregorij Pečjak (1867-1961) in Andrej Snoj (1886-1962) so iz grškega izvirnika prevedli Novo zavezo, ki je izšla leta 1925 in 1929; v letih 1937-1939, 1948, 1949, 1954-1955 sta bila oba dela ponatisnjena. Leta 1939 je Matija Slavič izdal v Celju svoj prevod Peteroknjižja in Jozuetove knjige iz hebrejskega izvirnika. Pri prevajanju Stare zaveze iz hebrejščine mu je pomagal Jakob Aleksič (1897-1980), iz grščine pa Frančišek Jerè. Med letoma 1959 in 1961 je škofija v Mariboru izdala komentirano izdajo celotnega Svetega pisma v štirih knjigah. Ta izdaja vsebuje ponatis Nove zaveze iz let 1925 in 1929, Slavičev prevod prvega dela Stare zaveze iz leta 1939 in nov prevod preostalih knjig Svetega pisma. Najpomembnejša verzija mariborske izdaje je prva slovenska ekumenska izdaja Svetega pisma, čeprav to ni prvi ekumenski prevod. Pregledano in dopolnjeno izdajo Svetega pisma je leta 1974 izdala British and Foreign Bible Society in vsebuje tudi devteronomične ali apokrifne knjige Stare zaveze.
Ob štiristoletnici izida Dalmatinove Biblije so leta 1984 izdali v Ljubljani komentiran prevod Nove zaveze, ki so jo od vodstvom Jožeta Krašovca in Franceta Rozmana prevedli iz grščine. Leta 1984 je bil Jože Krašovec naprošen, naj prevzame odgovornost za nov prevod Stare zaveze iz izvirnih jezikov in za revizijo Nove zaveze, da bi izdali celotno Sveto pismo v eni knjigi. Čeprav novi prevod vsebuje predgovore, opombe, napotke in dodatke (slovar, kazalo in zemljevide) je izšel v eni knjigi, ki obsega 1962 strani. Izdala in založila ga je Svetopisemska družba Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1993 v Ljubljani. Ta prevod je ekumenski in se imenuje Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Med zadnjo redakcijo so novi prevod prebrali predstavniki vseh večjih protestantskih cerkva in pripravili svoje pripombe. Zato je to hkrati tudi prevod prvi slovenski ekumenski prevod Svetega pisma.
Zinka zelo lepo si vse tole pripravila – vsaka ti čast.
Imam pa nekaj vprašanj v zvezi s tem.
Zakaj – glede na to, da so pri sestavi SSP sodelovali tudi predstavniki protestantov, zakaj protestanti še vedno niso sprejeli sprememb v prakticiranju njihovega verovanja ?
Tako se recimo takoj “zatakne” glede na Jezusovo naročilo, ko je poslal apostole v svet – “katerim grehe odpustite so jim odpuščeni, katerim jih zadržite….” – (tako nekako), da ne rečem, kaj vse imajo pripomb glede Matere božje…..
Potem recimo ne molijo na svoje pokojne, čeprav v stari zavezi lepo piše, kako je Juda Makabejec daroval za maše za pokojne po končanem boju…..
Kako je s tem?
Imam občutek, da današnji moderni protestanti in enako celo luterani/evangeličani, ki bi morali najbolj ohraniti to, kar je upošteval in obdržal njihov “duhovni oče” Martin Luther, se ne držijo vsega, česar se je Martin Luther do smrti pa držal.
Da ne omenjam njihovih številnih denominacij po vsem svetu in niti ni izjema Slovenija.
Ali kdo ve,če obstaja res pravi slovenski prevod Biblije,kjer ni nič spremenjeno ali odstranjeno.
Namreč ime Nebeškega Očeta in Našega Odrešenika je nepravilno ali zamenjano v teh naših Biblijah.
Pa čeprav jasno piše v Mojzes 5,13,1 – Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!
Yahshua (Jezus) je njegovo pravo Aramejsko/Hebrejsko Ime in pomeni “Yahweh Je Odrešitev” … “Yah” je kratko za “Yahweh(Yahweh je pravo Ime Nebeškega Očeta)” in “shua” pomeni “odrešitev”.