Prišla sem pred šolo očitno prezgodaj, sem zabluzila uro. Šla sem po nečaka v prvi razred. Ker sem bila tam pač prezgodaj, sem se vedla na klopco – pač edino, ki je bila, skoraj pod oknom učilnice od nekega ne vem mogoče četrtega ali petega razreda… prej petega.

Fantek je bil vprašan- videla nisem, samo slišala sem. Vse polno šumenja, pogovarjanja, nič miru v učilnici.  Vprašanja so bila vezana na prvi maj. Pozabil je reči budnica. Vse drugo je znal. Slišala sem strogi glas učiteljice in sem si rekla… me prav zanima, bo tukaj v tem primeru, ko v četrtem vprašanju ni povedal budnica ( mislim, da ni bil zbran, nekaj je bilo narobe) no bo iskala znanje in mu dala zadnje vprašanje tako, da bo dobil 5, ali ga bo zaje…. in ga je zaje… zadnje vprašanje je tako postavila, da ga niti jaz nisem razumela, po pravici povedano ne vem niti kaj je bilo, bele tujke, vglavnem kr neki. Fantek je slišal vprašanje in rekel, vredu, vredu, dajte mi 4.

Ona se začela dret, ja seveda 4, kaj pa misliš.

Mali jo je pogruntal, da mu ne bo dala 5 že takoj.

Ok poslušam dalje… razred se buni, predlagajo, da bi mu dala 5. Ona ne. Vpraša naslednjega, mu da ena taka osnovna vprašanja, na katera lahko odgovarjaš z da ali ne in to traja ne vem, če minuto in mu da 5.

Mislim želela sem vstati in se skregati s to k_____

Ampak vi učitelji se v bistvu zabavate, ko ocenjujete. To je za vas igra kajne.

Tako me je šokiralo, da sem to danes ponoči sanjala, pa je že en teden po dogodku.  Najbrž tista klopca ni namenjena staršem, da prisluškujejo.

Pride nečak ven iz razreda in mi reče,  da ni fosil štampiljke pri slovenščini,  ker ni vsega prepisal iz nekega lista. Sem ga peljala na sladoled in sem mu rekla, da je čudovit tudi brez štampiljke.

Ja ni kaj treba je vzgojit otroke že v prvem razredu, da dobiš plačo samo, če delaš dobro. Ali štampiljko.

V bistvu sistem je res za en drek,  za en drek je pa tudi učitelj, ki tako očitno zlobno mrcvari otroka.

V službi se bi temu reklo mobing. Če smo že pri tem, da otroke vzgajamo za kasnejšo službo.

Učitelji imajo proste roke in lahko nekoga fajn zaje… res je.

V naših časih je bilo tudi tako.

Nimam lepega spomina na učitelje. Ustna spraševanja bi sicer ukinila. Niso poštena. Pošteno je samo, če vlečeš listke, pa še to ti ga lahko nastavi. No tistemu, ki hoče dat 5, bo dala 5. To je bilo pri nas in tako bo vedno.

Igrajo se ja… učitelji. Ne me sploh spominjat.

Naša županova hči, pa ene par komadov zraven so vedno dobivali 5ke. Spraševanja so bila sproščena in celo malo so se nasmejali pa malo pohecali. Če je bil odgovor napačen so iz njih izvlekli pravi odgovor. Dobesedno izvlekliiiii. Sedi 5 in to je to.

Saj takrat misliš da so to pač znalci.  Zdaj ko pogledam nazaj, četrtini mojega razreda je bil podarjen odličen uspeh. So bili bolj za 3 mogoče 4.

tako tako, kar napadajte in pišite izmišljene zgodbice, učiteljev itak primanjkuje, se bo še tisti, ki bi morda šel za učitelja, premislil. Ja, itak, starši kar vpadajo v šolo in šetajo okoli kjer se jim zljubi, zagotovo. V šolo mojih otrok ne moreš, ker je zaklenjena, je treba pozvonit pri tajnici, če kaj nujno rabiš. Odprejo šele, ko začnejo starši prihajat po prvošolce, pa še to morajo starši zunaj počakat. Ti pa kar pleteniči, boste dobili točno to, kar prosite. Še malo pa bodo učitelji priseljenci.

Seveda si zabluzila, to je gotovo. Pismena tudi nisi preveč, kot sama ugotavljaš, te mučijo tudi vprašanja za 5.razred. Niti manir nimaš – prisluškovanje? Krasno obnašanje.  Pa še dandanes ne veš, da za plačo je treba delat. Tudi v šoli opraviti vse, kar se reče. Tudi vse znati za petko, si lahko misliš? Vau!

No, taki bi presojali o ocenjevanju in delu učiteljev… ker mislite, da je to tržnica in se dobi ocena, ki jo izglasuje kopica devetletnikov.

Je pa lepo, da si nečaku kupila sladoled.

Katera šola? Jaz pa tej zgodbi ne verjamem. Današnji kurikulum verjetno ne gre v detajle socialističnega praznika z vso ikonografijo. A OF ga ni spraševala?? Zakaj ne?

Ti si šla s časovno kapsulo verjetno v preteklost, v svinčene čase 70.ali 80. Verjetno v kakšno vzhodno ljubljansko območje. Moste, leto 1983. Budnica my ass!

Za en drek je tudi tvoj polpismeni zapis. Fosil… jebbbeni autocorrect. Pojdi nazaj strikat na klopico. Šema!!

re Kr en

točno tako je bilo pri nas pred 60 leti, otrok pa od pomembnega partijca. Posebna klasa ljudi, ki so jim bila v življenju kasneje tudi ob nesposobnosti odprta vsa vrata.

Glih ta teden sem brala, da gredo povprečne ocene v šolah gor, nivo znanja (na mednarodnih preizkusih) pa dol.

Pod pritiskom staršev se to dela, ker starši ne štekajo, da brez znanja se boš prej ali slej zaletel v zid, ker v eni točki  –  če ne prej pa na faksu, pa MORAŠ znat, če ne, ne narediš izpita –  ali pa mislijo, da se bodo tudi na faks hodili kregat za ocene?

Bit tolk kratkoviden, da za tisti nezasluženo petko praktično zafrkneš lastnega otroka za vse življenje, je grozljivo.

Mah, tudi na faksu je tako. Ali pa na izpitu za voditelja čolna, ko je že včeraj nekdo omenjal ravno to, hehe. V glavnem, izpraševalci niso objektivni in pika. Če vrtaš v nekoga, potem vrtaj v vse. Če enega ali eno spustiš čez z da/ne odgovori, potem to naredi pri vseh. Vlečenje listkov tudi ne pomaga, ker kot rečeno lahko za vsako vprašanje vzamejo poljuben kriterij.

Zato pa obstajajo pisni testi in predstavljajo glavnino končne ocene.

Ko pomislim za nazaj, so pri nas učitelji pred tablo “matrali” predvsem tiste, ki so kronično “pozabljali” domače naloge, med poukom niso poslušali in so kaj čečkali po zvezku, niso nikoli, ko smo reševali naloge v delovnih zvezkih vedeli, da so sploh na vrsti za povedat odgovor… Med njimi je bilo tudi nekaj odličnih in prav dobrih, ampak pač, so se pred testom vzeli v roke, se naučili in dobro pisali. Sicer med poukom pa nič od nič od njih. Taki so morali pri spraševanju res v nulo znat za 5. Tudi malo težja vprašanja.

Tisti, ki so med poukom poslušali, sodelovali, kaj vprašali, imeli urejene zapiske in domače naloge, so tudi pri spraševanju prišli večkrat lepše skozi, so jim kaj spregledali, pa če je šlo za 5 ali 3…

Tisti, za katere so se hodili starši kregat v šolo, so dobili taka prikrito težka vprašanja, se mi zdi, da so se učitelji prav potrudili jih vprašat tako, da starši niso imeli nobenega razloga za pritoževanje, otrok pa vseeno ni znal vsega in jim ni uspelo izsilit ocen. Ampak taki starši so bili v tistih časih še redkost. Mi smo imeli eno sošolko, ki je imela starše na položaju in smo se vsi norčevali, da je bila spet njena mami v šoli, njo je bilo pa sram. Danes pa ravno obratno… Za vsako figo letijo v šolo.

Oglašanje je najboljši sistem sproščanja in otroku sem svetoval vpis v šolski pevski zbor. Lep glas in izgovorjava ter smisel melodičnosti so ga privedli v vmesni solo pevski nastop med nastopom v zboru. Čez čas  objokan otrok pove, da ga je učiteljica izključila iz pevskega zbora. Tolažba in med govorilno uro pogovor z učiteljico, ki je utemeljila svojo odločitev: “Vi ne veste kakšen pritisk staršev sem imela in nekoga sem morala izločiti, da sem lahko sprejela zahteve staršev.” Otrok je bil skromno ocenjen iz vsebine njenega predmeta, in se ni upal prijaviti za študij medicine, a konec OŠ je pri nevtralnem pregledu rezultata zbral dovolj toč za vpis. Bilo je prepozno.

Zanimivo, da je moj sin na pisnih testih vedno 5, tudi cankarjevo tekmovanje drugi najboljši na šoli,  ustom pa vedno 4.

Ker je pisna ocena samo ena na konferenco ali kako se temu reče, ustni pa 2, mu bo zaključila 4, tako mu je rekla.

Ucitelji delajo kar se jim zdi in šola je za moj okus prvo srečanje otroka z življenjsko krivico. Ko si od nekoga odvisen, pa te zajebava.

Marsikdaj starši pretiravajo, vsak si želi imeti doma biser. Ampak marsikdaj pa imajo starši PRAV.

Jaz bom sinova učila na ta način,  da če se mu zdi, da se mu je zgodila krivica, bo učiteljici sam to povedal. Na lep način. Čeprav imam zelo negativne izkušnje z konkretno dvema uciteljicama,  imam z dvema tudi izredno pozitivne izkušnje. Sin je v 4. razredu. Prvi razred – katastrofa, nesposoben, ne dohaja vrstnikov, ne sedi pri miru. Drugi razred – učiteljici ni bilo jasno zakaj naj bi sin v prvem imel probleme, če jih v drugem sploh nima. Niti enega problema. V tretjem razredu je učiteljica rekla, da ima sin čuden izraz na obrazu ( v razredu je doživljal nasilje). In da je nesposoben in da rabi odločbo.  ( ni je dobil, ker svetovalna delavka ni delila istega mnenja kot uciteljica). V četrtem razredu me učiteljica spet debelo gleda kaj naj bi bilo z otrokom narobe, če nič ni narobe. Otrok ima odlične ocene, že lani je bil odličen. Letos bo tudi.

Svetovalna delavka pravu, da z njim ni nič narobe. Popolnoma nič.

Kaj je narobe z učiteljico,  pa jaz res ne vem.

Če bi zaključila vsaj 5. razred OŠ, bi razbrala, da se ta teta ni sprehajala po šoli…

Veliko ljudi ni primernih za pedagoški poklic, žal.

Jaz pa se spomnim iz srednje šole kako so nas ocenjevali. Bili so eni 3 učitelji, ki so vnaprej pred sprasevanjem že imeli v glavi kakšno oceno bos dobil. Tako se spomnim, da si je učiteljica čistila popek in me sploh ni poslušala in mi je 2x zastavila isto vprasanje in sem se 1x vse isto povedala in mi dala trojko, ne glede na to da sem znala vse. In mi je to ostalo kar v grenkem spominu. Ni imelo vpliva v kasnejšem življenju, saj sem dokončala kasneje tudi študij. Ampak takrat se mi je zdelo, da se mi godi huda krivica.

tako je . Šola je prvo srečanje avtoritete, ki ti lahko zjebe lajf.

Bojte se ljudi, ki vam namerno delajo krivice.

In večina teh ljudi je učiteljev. Če daš moč v roke napačnemu človeku – recimo tudi Janša spada med te… se lahko upravičeno bojiš.

Takih je veliko. Tudi jaz sem bila ustno vedno slabše ocenjena. Že v osnovni šoli, v srednji tudi in kasneje na fakulteti prav tako. Veliko lažje mi je bilo pisat test, tudi, če so bila sama vprašanja težja. Tam sem imela čas razmislit, formirat nek dober odgovor, še enkrat preverit, če je ok… Pri spraševanju pa sem znala, ampak sem čutila nek pritisk, stres, tremo, kaj vem kaj, posledično sem odgovorila bolj ali manj zmedeno, včasih kaj pomešala, včasih samo tvorila čuden ali nejasen odgovor… Še danes imam včasih težavo s tem, čeprav že leta delam z ljudmi in je komunikacija velik del mojega poklica. Ampak, če me nekdo preseneti z vprašanjem, ki ga na primer sploh nisem pričakovala, včasih za nekaj sekund zablokiram. Sem se naučila, da v takih primerih rečem “samo sekundo, tole bi rada pa preverila”, se zberem in šele potem odgovorim 😀

Bi pa morale biti pisne in ustne ocene enakovredne in kolikor je enih, toliko je drugih. Skupna ocena pač je kar je. To, da en tip ocene prevlada nad drugim se mi ne zdi ok. Ampak dejstvo je, da v življenju ni prav veliko zadev fer in poštenih, na žalost…

Naučite otroke, da se z učitelji sami pogovarjajo.

Sigurno vsak učitelj ni vredu. Res ne. Dajmo to priznat. Ne smemo pa posploševat.

Nekateri so zlobni. Nekateri niso pravični.  Nekateri so psihopati.

Tako kot vsi ljudje. V vseh poklicih. Ampak prav pa je, da se vsak učitelj zamisli pri sebi.

Zelo nefer, ucitelj ti dejansko da oceno, kot sam zeli.. Videno pri mojem, ker nista na isti valovni dolzini z uciteljico pri Slo, mu na sprasevanjih vedno daje taka vprasanja, da ne dobi 5. Mu da 3 ali 4..Pise pa vedno  5. Ker ocitno mu noce zakljucit 5.. Ker drugace pri drugih ucencih je ravno obratno, na sprasevanjih dobijo boljse ocene, pisejo slabse.. In kaj naj zdaj, se grem bunit v solo?? Kaj mi bo rekla, da ni znal, mu je pac dala par takih vprasanj, za katere tocno ve, da ne bo vedel..Ker ko druge sprasuje, vse zna.

“Prasica” , kaj cem druga rect.

Aha, a to ti je tvoj sonček povedal, da vse zna, ko druge sprašuje? Ko pa njega vpraša, pa ga točno to vpraša, kar ne zna! Še dobro, da prizna, da česa ne zna!

Točno zaradi takih idiotov kot si ti, je šolstvo tam kjer je. No ja, ene budale gredo še dlje in se gredo kregat v šolo da je sonček vse znal doma in da štirica ni dovolj.

Česa ne razumete pri tem, da so ocene dokazano prenapihnjene in da ima preveč učencev za zanič znanje veliko predobre ocene! Najbrž tudi tvoje sonce. Torej je ravno obratno res. Učitelji jim šenkujejo ocene, ker se nočejo bost s starši. Na NPZju dosegajo sončki, ki imajo odlične ocene pri npr. matematiki, komaj 35%, to ni niti za dva. Če bi bilo res, kar pravite, bi bilo ravno obratno. Na NPZ bi blesteli in dosegali super rezultate, v šoli bi pa imeli tiste trojke in dvojke, ker bi jih učitelji imeli na piki. Pa ni tako, ne? Povprečje na NPZ je komaj 40%, mogoče malo čez.

Ampak… napisala je, da pisne teste opravi s 5. Torej je res nekaj narobe pri ustih spraševanjih!

Ne vem… mogoče se maščujejo, ali pa enostavno počnejo tako kot so naučene. Nepravičnost se namreč prenaša iz roda v rod.

A otroku v tej naši gnili državi 1 točka zjebe lajf.

Mene bolj zanima kaj se v šoli tako zameri človeku, da naredi tisto, kar je tisti 13 letnik iz Srbije naredil… kaj ti mora bit, da greš ubijati sošolce in učitelje. Očitno zelo slabe izkušnje iz šole. Zasmehovanje in podobno… ne vem…

A seveda. Vsekakor ni kriva domača vzgoja, niti oče, ki je sina učil streljati in mu omogočil dostop do orožja… se ti hecaš, kajne?

Točno takim, ki vidite v šolnikih sovražnike, se kaj hitro lahko zgodi, da bo v nekem trenutku življenje vašega otroka res direktno odvisno od prisebnosti učiteljev.