Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Biti nadrejena ali njihova najboljša prijateljica?

Biti nadrejena ali njihova najboljša prijateljica?

Pred casom sem bila postavljena v vlogo nadrejene manjsi skupini zensk, za katere lahko recem, da so zenske iz vseh vetrov. S tem mislim na to, da nimajo iste izobrazbe, niso iste starosti, nimajo istih zanimanj. Sama iskreno nimam pojma, kako se znajti v tej vlogi, ko sem razpeta med dobrim in slabim. Vse bolj obupujem nad ljudmi nasplosno ko gledam to zlehtnobo in zahrbtnost, ki je prej nisem opazila, ker nisem bila na tem delovnem mestu (bila sem ena izmed njih). Sedaj lahko vidim nekatere stvari drugace.
Po eni strani sem se samo z nastopom na tem delovnem mestu zamerila tem osebam, so me dolocene poskusale sabotirati, ampak sem nekako obstala. Po drugi strani so do mene ko je potrebno (ko kaj potrebujejo ali naredijo napako) pretirano prijazne, ko pa obrnim hrbet lahko kaj hitro dobim noz v hrbet. Prijateljujem ne z njimi, ne hodim na pijacke in ne druzim se z njimi v prostem casu, kar se je nekaterim zdelo zelo nesramno in krivicno, ker se nisem udelezila pijace po sluzbi. Prijateljujem pa ne z njimi ne samo zato ker sem jim nadrejena. Dalec od tega. Ampak ker so do mene spremenile odnos ze od kar jim nisem vec samo sodelavka. Tudi zaradi tega, ker vsa ta njihova nenormalno trdna prijateljstva to sploh niso. So neka fake in izumetnicena prijateljstva samo za zunanje gledalce. V resnici pa spletke kot “nje ne bom povabila na zabavo, ker je ne morem videti”, “njej kave me bom kuhala”, “lena je”, kradejo si stvari med seboj in bi druga drugo utapljale v delu, samo zato da same ne rabijo delati. Ampak ko so pa skupaj, so pa najboljse prijateljice in vecne “carice”. Je slabo prijateljstvo tudi lahko prijateljstvo?

Nevem no, razjeda me to. Sama se iskreno ne znajdem med njimi, sem iskrena oseba in mi ni do nekega pretvarjanja in igranja taksnih spletk. Mogoce pa delam napako in bi morala to igro igrati, ce sem nadrejena in ce bi zelela imeti dober odnos z njimi? Z vsako se lahko pogovorim, se pogovarjamo, imamo razne pogovorcke, se nasmejimo. Ampak nic taksnega da bi lahko nadaljevali na kavici o tem. Ker tega si z njimi ne zelim… igrati “carice” in hoditi v prostem casu k njim na vikende. Ni mi do tega… se posebej pa ne maram razpredanja o drugih ljudeh in blatenja ljudi in cenc.
In ce sem zaradi tega slaba sodelavka, nadrejena, potem pa lahko recem “hvala lepa, dajem odpoved”.

Utapljam se in ne vem, kako se resiti. Kako postopati, da bo prav. Ce ima kdo kaksen nasvet, knjigo o vodenju, z besedo na plan.

Torej, razpeta sem med tem da sama ne zelim imeti opravkov v svojem prostem casu s taksnimi ljudmi in jih za prijateljice ne potrebujem. One pa potrebujejo ravno to, da imajo obcutek da imajo se eno, ki bo “njihova”.
Razpeta med tem, da bi rada imela z njimi dober odnos in tem, da bi rada vseeno se izognila tej negativni energiji, ki jo cutim med njimi.

Na delovnem mestu, sploh če si nadrejena, ni prostora za vso to tvojo sentimentalnost in prijateljstvo. To je prva in najbolj pomembna lekcija, ki se jo boš morala naučiti, če hočeš sploh obvladati svoje delo in nočeš, da te babnice živo požrejo. Dokler se med njimi zmedeno prestapljaš kot siva prestrašena miš, verjemi, da bodo to takoj opazile in s pridom izkoristile. Zato dvigni glavo, trebuh noter, prsa ven, ter bodi šefica. Konec. Kaj te briga, kaj si mislijo, želijo, pričakujejo, spletkarijo…… To ni tvoj problem. Tvoj problem je tvoje delo in nič drugega. Če boš pokazala, da se te igre ne greš in ne boš dovolila, da te držijo v negotovosti in strahu, boš lahko obvladala položaj. V nasprotnem primeru te bodo pomečkale kot ščurka. Šef mora biti malce sebično in nedostopno, hladno bitje. Drži se pa naslednjega nasveta: naj bodo v tvojih očeh vse enake, za vse veljajo enaka pravila. Tista, ki bo do tebe poštena, fer in bo delovna, bodi tudi ti taka do nje. Tiste, ki ti pa mečejo polena pod noge in vidno jebbbejo, veš kaj moraš reči naslednjič, ko bodo kaj potrebovale, kajne? (odgovor je: NE, če si slučajno v dvomih). Na tak način si boš pridobila avtoriteto in spoštovanje. Vsa ostalo filozofija, čustva, zmedenost in od strahu posrane gate pa v službi nimajo kaj iskati. One niso tvoje prijateljice in ti nisi njihova. In ne pozabi tega. Prijateljice si poišči izven službe.

nova
Uredništvo priporoča

Pa še to. Želiš imeti dober odnos z njimi? Dober odnos ne pomeni avtomatsko prijateljstva. Ampak lahko zgolj dober odnos za potrebe dela. Jaz imam s šefico super odnos. Vse se lahko dogovoriva, uskladiva, si narediva uslugo (v zvezi z delom), ne spletkariva, ampak imava čiste račune, nesoglasja rešujeva sproti. Ona ve, kaj je njeno delo in kje je njeno mesto, jaz vem, kaj je moje delo in kje je moje mesto. Boljše šefice si ne bi mogla želeti. Pa sva v zasebnem življenju prijateljici? Ne in nimam nobene želje po tem. Torej lahko imaš dober odnos – poslovni. Prijateljskega pa ne, niti ni priporočljiv, težko ga bi sploh imela.

ti je predhodnica že vse razložila na dolgo in široko in se povsem strinjam z njo. Delo je delo, bodi korektna, pazi na to, da si pravična, podpiraj dobre delavce.
Prijateljstev v službi ne išči.

Nekdo je zafrustriran, ker si nobene ne najde, pa zdaj pod pretvezo ženske avtorice pljuva po ženskah.

Pridružujem se zgonjem mnenju
Pravilo ena je brez prijateljstev v firmi – to ni ok niti kadar nisi šef. Prijateljski odnos ni enak prijateljevanju.
Tvoja služba je odvisna od tebe, od tvojih rezultatov in od rezultatov sektorja. Zato delaj tako, da bodo rezultati vidni.
Poštenost in korektnost naredita z leti debelo kožo. Če se zavedaš in delaš tako, da imajo vsi v tvojem sektorju enake možnosti in si dovolj močna, da ne dovoliš mobinga enih nad drugimi potem lahko mirno preslisiš opazke užaljenih.
Na to delovno mesto si prišla z razlogom. Ne razočaraj tistega, ki je v tebi videl potencial. V poslu ni prostora za pretirana čustva. Vodenje je nekaj kar zmoreš ali pa ne, vmesne stopnje ni.
Pa še nekaj, prva ki te bo zamenjala na tvojem položaju, bo pozabila na vsa prijateljstva in bo delala kariero. Toliko o prijateljstvih.
Vsak ponedeljek uvedi sestanek 15 min in jasno povej, kaj pričakuješ v tem tednu. V petek ob 12 naj ti po mailu pošljejo poročilo. Pri nas delamo tako in se zelo obnese. Ljudje vejo, kaj morajo narediti in do kdaj, navodila so jasna. Poročilo jih prisili, da se posvetijo delu.

Klasično moško šovinistično pisanje in sranje o tem, kako smo ženske nemogoče, zahrbtne, hinavske, spletkarske in nesposobne normalnih medsebojnih odnosov. Avtor, najdi si pomoč!

Na vikende ti ni treba hodit, na pijačo po službi bi pa lahko šla. Veliko šefov gre s podrejenimi na pijačo po službi, pri nas gre včasih celo direktor pa nima zaradi tega nič manj avtoritete.

spomnim se šefice v moji prvi firmi, tako, od oka bi rekla, da je bila tvoj tip človeka.

držala se je reka družba je družba, služba pa služba in se kaj dosti ni fraternizirala v prostem času s svojimi podrejenimi. trudila se je biti pravična do vseh. je pa vsake toliko časa, recimo enkrat letno povabila vse podrejene po službi na pijačo.

pri nas v firmi vidim, da ljudje strašno zamerijo našemu direktorju, da nikoli a ma nikoli ne časti malice ali kakšne pijače, je pa vedno prvi, ko drugi kaj prispevamo.
ampak roko na srce, firma (ni njegova) pa malico dostikrat časti.

Večinoma sem imela v življenju ženske šefice in niso imele težav ne iti na kavo ne z avtoriteto. In podrejeni nismo imeli nobenih težav pri ločevanju med prijateljsko kavo in izpolnjevanjem delovnih nalog po navodilih nadrejene.
Mislim, da ti ne bo škodilo, če greš občasno z njimi na pijačo, skušaš pa ohraniti nivo pogovora in se ne spuščati v preveč osebne zadeve.
Mogoče pa ni problem v druženju z njimi, temveč v tvoji avtoriteti?
Trenutno imam res strupeno šefico, pri njej ni trte mrte, je pa korektna. Zasebno je pa zelo prijazna, pride na službene žurke in druženja kot ena od nas.

Osebno mi je bilo najbolj težko z muhastim šefom, ker nikoli nisi vedel, kdaj bo eksplodiral zaradi kakšne malenkosti … in ker je z nami obračunaval pred celim kolektivom.

Kar verjemi. Sem jaz v kolektivu, kjer je večina žensk (cirka 15) in ženska za šefico. In čeprav sem ženska, sem mnenja, da je baba res hudič. Koliko hudobije, spletkarstva, hinavščine….. Ne vse, ampak ena skupinica jih je, za katere sumim, da so res odposlanke od samega vraga. In verjamem, da dokler tega ne doživiš, je težko verjeti.

https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/ekonomija/ni-prostora-za-prasce.html

Pozdravljena!
Na to temo je veliko literature, tole je sicer starejšega datuma, vendar še vedno aktualno.

Vaš link

Z zaposlenimi (sodelavci, sodelavkami) ne moreš biti “najboljša prijateljica”, kot si to napisala. Daleč od tega.
Lahko si kolegialna, vljudna, spoštljiva … moraš pa seveda za zameno zahtevati tudi, da je delo o.k. opravljeno. To je to.
V kolikor to ne vzdrži, potem si lahko samo nadrejena. (zahtevaš, pričakuješ, odrejaš … ). To je to.

Sicer sem moški ampak najboljše se držiš pravila služba je služba, družba pa družba. Strogo formalno, prijazno, elegantno. Konec koncev kot nadrejena imaš tudi pravne obveznosti in lahko s katero kdaj prideš v delovno pravni spor. Čimveč jasno, pisno (tudi kratko), zapisniki tudi če samo opomniki po emailu, seznam nalog in naj odgovorijo na naloge (s tem bo potrditev, da so prebrale in se strinjale). Drugače pa za težje primere zelo dober seminar coaching ali NLP (čeprav 1. je težji ampak tudi bolj učinkovit deluje pa tudi na družinske odnose). Jaz osebno sem bolj avtoritativna oseba v službi in se raje s kom kar razidem kot da se ukvarjam z njegovimi neprofesionalnimi muhami. Za coaching morša imeti malo več časa, da poslušaš. Kar se mene tiče se vedno splača. Prej ko se ga znebiš, prej najdeš pravega in boljšega. Ravno obratno kot življenski partner. In nihče se ti ne sme smilit. Kdor potrebuje pomoč bo sam zaprosil in če jo oddela jo bo še najbolj hvaležen, kar dobijo zastonj ni vredno čisto nič.

V službo hodijo vse po denar. Zabavale pa se boste doma.

New Report

Close