bivanje v Indiji
dežela velikih nasprotij, revščine… a tudi dežela, ki pokaže kako preprosto se da živet, nikogar ne pusti ravnodušnega…
nimamo v slovanskem izročilu kar tako omenjeno indijo koromandijo, deželo kjer se “cedita med in mleko” ;>
bojda, da imam veze pri slovenskem ambasadorju tam, če rabiš kaj…
Jaz sem bivala tam. Najprej si jo pojdi pogledat za krajši čas, potem pa se odloči, če te še vleče tja za stalno. Ker kulturni šok je kar konkreten :))) Pri meni se je začeten šok, gnus, odpor,… sčasoma razvil v ljubezen, ampak jaz sem šla tja prvič že na polno in sem rabila kar čas za prilagoditev 😉
Tako je. kulturni šok je ogromen. Je pa običajno nekomu mlajšemu mnogo lažje se prilagoditi kot pa komu v zrelih letih. Kot je pa razvidno iz avtoričenega posta, pa ima ona le namišljene iluzije o Indiji, na osnovi katerih si je napletla zgodbo, kako fino bi bilo starost preživeti v pravljični “Indiji koromandiji”. Sam močno dvomim in ji to namero odsvetujem.
Za pravi odgovor je potrebno troje: osebna izkušnja (tu ne mislim agencijski turistični aranžma za 2 tedna, ampak backpack varianto), poprejšne izkušnje z tujim svetom (zapečkarji, ki so bili najdlje v nam bližnjih deželah ali v kakem ‘all inclusive’ resortu ne spadajo sem), siceršnja samostojnost preživetja (mnogi na videz ‘samostojni’ so v resnici takšni le zaradi nenehne potuhe svojega socialnega omrežja).
Šele na osnovi tega bi se bilo smiselno aktivno potruditi v to smer.
Skratka, eno so osebne fantazije, drugo pa je neizprosna stvarnost.
V Indijo?
Ne, hvala.
Človeško življenje tam ni kaj dosti vredno, ženske ravno tako ne. Starih sicer ne posiljujejo, te pa lahko komot pretepejo in oropajo. Nasilje se tam z leti in z rastjo populacije stopnjuje.
Zdravstveni sistem po mojem tudi ni ravnoperla, tak da je indija zadnja dežela, v katero bi šla.
Pojdi raje v vietnam, če te že vleče na vzhod.
Moj bog, kako ste polni predsodkov in obsojanja. Nekdo pod “pazite malo” in “Nikoli tja” govori kot bi rekel nek Avstralec, da v Sloveniji zadnje čase kar vsem povprek mečejo granitne kocke v glavo. Očitno tudi brez izkušnje iz prve roke.
Moj mož je iz Indije in tudi mene je vse življenje vleklo tja dol, pa nisem vedela zakaj. Vsi so me strašili o kulturnem šoku, ampak ko sem prišla tja, sem bila kot riba v vodi. Seveda je nesnaga, seveda je revščina, ampak to, da človeško življenje ni nič vredno, ne velja. Moje najlepše izkušnje so povezane s številnimi različnimi konci Indije in moram reči, da tisto o posilstvu pretresa celo Indijo in je samo en del zgodbe. Zgodbe mozaika. To, da je Amerika obljubljena dežela, kjer se otroci streljajo v šolah, pa ni pomembno?
Vsekakor gospe priporočam, da gre dol, si jo ogleda, jo poskuša začutit. Nova Zelandija recimo je nekaj čisto drugega. Ampak mogoče ji bo všeč. Mogoče je ne bo prenesla. Zagotovo ne spokat kufrov in se preselit, dokler ne ve, kako čuti o deželi.