blog-besedilo-narava

Oh, kakšni dnevi si rečem stoje med vrati, kamor pogled ponese visoko. Učke so spočite a še zasanjane, da ni moč vedeti ali od utrujenih sanj ali od jutranje meglice, kamor ni videti prav daleč. Je pa vonj svežine vsako jutro neponovljiv in rahlo reže zrak skozi oči in vsa dvigajoča meglica skozi rahel vetrc, kjer ponese vsake toliko časa kakšen listavec v vrtincih tokov visoko. In glej. Višavja pod oblaki kličejo mene in me privabljajo za nepozabne trenutke. Vsa lepota skrita v pogledu, če si le dovoliš lep in lahkoten pogled v sebi, kjer je moč. In glej to pot. Ni samo lepota je moč do ozre tega in se kaže v obliki sončnega dneva, ki se prepleta skozi večer in temo in spet do jutranjega svita. Dobro brez slabega ne obstaja, če deluješ po skrivnostih običajev, ki so mnogokrat nam tuje.
Gozdna pot ob strani mah in šumenja lističev pod nogami daje občutek lahkotnosti le vsake toliko zamižiš saj sončni žarki prodrejo skozi gosto posejan gozd in ti so pisani žarki, kjer čarobni lističi pod težo vetrca spreminjajo odseve in vsake toliko časa si dovoliš uzreti njihovo lahkotnost zibanja, ki jih ponese v zibanju v gozdne globeli in glej to energijo gibanja v lahkotnosti svetlega koraka neraziskanih poti. In tam je večer in so pogledi.Svetel chi zamenja za temnega in tudi del ne prehojene poti. Narava spremeni notranjost gozdov v skrivnostno različico, ki je del nepogrešljivega.
Najlepše so barve, kadar je sončev zahod nad gorovjem in vpliv oblakov je res fantastičen. Takrat ti zastane dih in na oči pade tema in s tem zvoki gozdnih plenilcev, ki niso človeku prijatelji. S časoma se svetloba umika in ravno toliko ostane za naslednji korak, da ne ločiš barve obuvala. Škripa. Vse povsod so zvoki in tuljenje moči volkov in tam so svetlikajoče oči na daljavo se opazijo in če si dovolj notranje močan in se povezal s energijo dnevnih doživetij potem poznaš moč svetlega, ki se povezuje z energijami v nočnem prebivanju v gozdovih. Si upaš po temi zamegljenih pogledov ,kjer nismo domači potovati s volkovi, kjer vsekakor znajo prebrati človekovo voljo, ki jo človek izžareva. Dobro brez slabega ne obstaja. Na nebu pa se kažejo barve lune, kjer sveti prav lepo in takrat dobijo tudi svetlikajoče oči lepo podobo gozdnih prebivalcev, ki niso zanemarljive živali. Prava mogočnost in vredna spoštovanja se pod nogami končuje ta pot in se spreminja v dnevno svetlobo prebujanja iz sanj na sprehodu do vrat na pogled čarobnosti v višavja iz globokega spanca.