Pozdravljeni!

Mene pa zanima, kako znani so ti skladi. Namreč ponujajo mi delo v tej njihovi piramidi in sem malo skeptična do tega vsega. Ne vem zagotovo ali je vse to legalno, ker moraš pridobivat nove stranke in potem oni druge. Tudi glede plačila pravijo da je zelo dobra pa vseeno vsega skupaj ne verjamem najbolj.

Lp

Pozdravljeni!

Pred nekaj časa je bil dober članek objavljen in sem ga kopiral, ker je res dober in odgovori na vsa vprašanja. Kaj meni Agencija za trg vrednostnih papirjev si pa preberete tukaj pod točko 10 in 11:

Vprašanje:

Udeležil sem se predavanja o vzajemnem skladu Paribas First Selection Fund, katerega sedež je v Luxemburgu, reklamo v Sloveniji pa za njega izvaja avstrijsko podjetje E&S. Povedano je bilo, da je to zanesljivi sklad z zagotovljenim donosom najmanj 12% letno, pri čemer pa je najvažnejše to, da dobiček ni obdavčen! Ali je to res in se torej splača vložiti v ta sklad kljub visoki vstopni proviziji 900 EUR?

Odgovor:

Bralci nas stalno zasipajo s vprašanji glede sklada BNP Paribas First Selection (PFS) in podjetja E & S, ki ta sklad poleg nekaterih drugih trži. Sledi nekoliko daljši odgovor od običajnih, saj bom naenkrat odgovoril na več vprašanj, ki so se pojavljala v Svetovalnici.
Naj naložba ali nateg?
Največ vprašanj je v smislu, ali je to res najboljša naložba, ali gre za navaden nateg.
Kratek odgovor bi bil: ne eno, ne drugo.
Glede na izkušnje, pričanja in vprašanja bralcev pa je trženje in predstavljanje sklada iz strani (nekaterih?) akviziterje E & S bližje nategu, kot čemerkoli drugemu.
V nadaljevanju bom obdelal nekaj tem, ki so izhajale iz vprašanj in pričevanj bralcev, ki so bili na predstavitvi skladov pri podjetju E & S oziroma pri njihovih “svetovalcih”.
1) E & S trži vse sklade brez dovoljenja za trženje
Sklad Paribas First Selection nima dovoljenja za trženje v Sloveniji in to dela protizakonito, na kar je opozorila že Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP):
ATVP: BNP Paribas First Selection nima ustreznega dovoljenja za trženje v Sloveniji [+]
Opozorila ATVP
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)je poleg zoper podjetje E & S opozorila še na nekatera druga podobna podjetja, med njimi sta po našem vedenju pri nas najbolj aktivni Creativ Invest GmbH in DT Securities. Opozorila najdete na strani ATVP [+].

Seznam tujih skladov, ki imajo dovoljenje za trženje v Sloveniji, najdete na spletnih straneh ATVP [+].
Vlagatelji so nam povedali, da ta argument akviziterji E & S zavrnejo s tem, da so na seznamu podjetij, ki jim je ATVP izdala dovoljenje za trženje skladov. Kar je popolnoma res (matično družbo podjetja E & S najdete pod točko 1 [+]), vendar to dovoljenje nima nobene povezave z dovoljenjem, ki je potrebno za trženje posameznega sklada. Torej potrebno je pridobiti dovoljenje za vsak sklad posebej. Ni nujno, da se s tako zakonodajo strinjamo, ampak tako pač je.
Najpomembnejše seveda je, kaj to pomeni za vlagatelje v ta sklad. Nič. Vlaganje v sklad ni prepovedano, prepovedano je trženje sklada. Torej vlagateljem ni potrebno skrbeti, da bi bili sami v kakšnem prekršku. V prekršku so tisti, ki sklad tržijo.
Toliko o trženju, sedaj pa poglejmo sam sklad.
2) BNP Paribas First Selection NI najboljši vzajemni sklad na svetu
Niti ni med najboljšimi, kot to radi poudarijo akviziterji. Načinov, kako ocenjujemo sklade je veliko in so pogosto subjektivni, vseeno pa se lahko osredotočimo na nekaj točk, ki so med seboj primerljive:

a) Pretekli donos sklada in tveganje;
b) Ugled upravljavca;
c) Stroški.

a) Pretekli donos sklada in tveganje:

Sklad PFS je t.i. globalni sklad, sredstva razprši po vsem svetu glede na pričakovanja upravljavca glede donosov in tveganj v posameznih regijah. Vrednost točke (delnice) sklada se bo torej gibala skladno s trgi v katere sredstva naloži upravljavec, v preteklosti so bili osredotočeni predvsem na razvite tuje borze, kar je vidno tudi iz donosov.

Gibanje vrednosti delnice sklada BNP Paribas First selection od začetka delovanja sklada.
Podatke o skladu lahko najdete na spletni strani [+]

Sklad je bil ustanovljen sredi leta 1999 in je skladno s takratnim borznim balonom rasel do marca 2000, potem pa so sledila krvava leta, od vrha je do marca 2003, ko je sledil obrat, izgubil 60 odstotkov. Nato je sledila rast na razvitih borzah in od obrata do danes je pridobil 60 odstotkov. Od začetka delovanja sklada ima torej PFS zaradi začetnega padca še vedno 10-odstotno izgubo.
Ali to pomeni, da je sklad slab? NIKAKOR NE. Seveda tudi ne pomeni, da je dober.
To pomeni, da se giblje skladno z naložbami, ki so izbrane glede na naložbeno politiko. Padci in rasti vrednosti sklada s tako začrtano naložbeno politiko so v največji meri odvisni od stanja na trgih. Podobne donose so imeli tudi skladi s primerljivo naložbeno politiko.
Primerljivi skladi, ki se tržijo v Sloveniji, so vsi skladi z globalno razpršitvijo, denimo Raiffeisen Global Aktien, MP-Global.si, KD Prvi izbor, NLB Svetovni, SGAM Global Equities, NFD Delniški, Beta … Pri primerjavi bodite pozorni na valuto, v kateri se izračunava vrednost točk ter na posebnosti posameznih naložbenih politik.
Glede na zapisano je torej jasen odgovor na vprašanja, ali ima sklad res 12-odstotni zagotovljen letni donos. Seveda nima, kdorkoli vam je to povedal, se vam je grdo zlagal.

b) Ugled upravljavca:

Sklad PFS upravlja francoska družba za upravljanje BNP Paribas Asset Management, ki je del bančne skupine BNP Paribas. Sodijo med najbolj ugledne oziroma največje upravljavce skladov v Evropi in tudi v svetu. Sklad je registriran v Luxemburgu kot SICAV, kar je posebna oblika delniške družbe s spremenljivim kapitalom in je podsklad krovnega sklada Worldselect.
Od akviziterjev sem že slišal, da je BNP Paribas tako dober sklad, da vanj vlagajo tudi slovenski skladi. Resnica je drugje. Nekateri naši skladi imajo v portfelju delnice banke BNP Paribas in ne sklada Paribas First Selection.

c) Stroški:

Vstopni stroški v PFS znašajo pet odstotkov, kar je na zgornji meji običajnih stroškov, podobne provizije imajo tudi primerljivi skladi tujih upravljavcev pri nas, domači upravljavci pa imajo praviloma nekoliko nižje vstopne stroške.
Upravljavska provizija pri PFS znaša 1,5 oziroma 1,85 odstotka letno, kar je nekako v povprečju pri aktivno upravljanih skladih. Zakaj dve številki? Pri upravljavskih provizijah je nejasnost, saj vsi portali s podatki o skladih navajajo 1,5-odstotno provizijo, v tem dokumentu [+], objavljenim na spletni strani Wiener Zeitunga pa piše, da se je provizija povečala na 1,85 odstotka. Akviziterji seveda navajajo nižjo številko, katera je pravilna, ne vem.
Skladi skladov imajo dvojne provizije
Sklad Paribas First Selection (PFS) je sklad skladov, kar pomeni, da večino sredstev nalaga v investicijske kupone ter delnice drugih skladov. S tem se doseže široka razpršitev premoženja. Razpršitev načeloma pomeni manjše izpostavljenost posamezni naložbi in s tem manjše tveganje, vendar pa nekatere raziskave kažejo, da se tveganje po doseženi določeni razpršitvi ne zmanjšuje več bistveno. (Pre)velika razpršitev pa načeloma ni slabost, če ne bi bila draga.
Slabost sklada skladov je dvojno plačevanje provizij. Tudi če se je upravljavec PFS z upravljavci drugih skladov, v katere vlaga, dogovori za oprostitev ali znižanje vstopnih in izstopnih provizij (kar je pogosto), se plačevanju upravljavskih provizij in drugih stroškov ni mogoče izogniti. Tako plačujemo te stroške skladu, v katerega vstopimo, prek nižjih vrednosti točke pa še skladom, v katere vlaga naš krovni sklad. Torej če ima naš krovni sklad 2-odstotno upravljavsko in vloži sredstva v drug sklad, ki ima še 2-odstotno provizijo, skozi nižje donose plačujemo obe proviziji. Tako je z vsemi skladi skladov, čeprav so nas vlagatelji spraševali, ali res velja, da PFS ne plačuje provizij drugim skladom. To torej ne velja. Tudi PFS ima dvojne stroške, s čimer se zmanjšuje donos.
In ravno upravljavskim stroškom (posrednim in neposrednim) je po mojem mnenju potrebno nameniti največ pozornosti pri primerjavi stroškov, saj se obračunavajo ves čas varčevanja, o čemer smo pisali v tem članku [+] (ironično, ta isti članek kažejo nekateri akviziterji vlagateljem pri prepričevanju za vstop v PFS, dvojne stroške seveda zamolčijo).

3) Kaj plačamo z 900 EUR, ki jih zahteva E & S

Vstop v sklad PFS je pogojen s plačilom dodatnih provizij podjetju E & S. Za mesečni varčevalni program se omenja enkratno tarifo 600 in 900 evrov, odvisno od velikosti vplačil. Za enkratne zneske pa tri odstotke od vplačila (cifre so lahko že drugačne). Nekateri vlagatelji so trdili, da je denimo 900 EUR začetni vstopni strošek, potem pa nikoli več ne plačuješ vstopnih stroškov. Opozarjam, da to NI vstopna provizija v sklad, ki jo pobere upravljavec. To vam bo pobral vedno, ko boste nakazali denar. Ta denar je provizija podjetja E & S, kar vidite lahko s tem, da ta denar nakazujete na drug račun kot denar za v sklad. To provizijo opravičujejo po besedah vlagateljev različno: kot stroške vodenja računa, svetovanje, storitev možnosti vlaganja v sklade, ki sicer niso pri nas na voljo itd…
Kaj od tega je res, ne vem in se mi niti ne zdi pomembno, vlagatelj naj se sam odloči, ali je pripravljen plačati dodatne stroške za sklade.
Velik del provizij pa gre sicer za akviziterje. Podjetje E & S namreč trži sklade po principu mrežnega marketinga. Vlagatelj lahko pripelje nove vlagatelje in za to dobi del njihove provizije. Lahko obišče razna srečanja in izobraževanja in postane z opravljenim testom svetovalec podjetja in si sam gradi mrežo.
Agencija za trg vrednostnih papirjev sicer v svojih opozorilih opozarja vlagatelje, da pri vplačilu v vzajemni sklad niso dolžni plačati nobenih drugih stroškov, razen v prospektu sklada navedenih vstopnih stroškov, ki so izraženi v odstotku od zneska vplačila.
Bralci nas pogosto sprašujejo, ali je mogoče v ta sklad vstopiti mimo podjetja E & S. Odgovor je: ne vemo. E & S ima zagotovo ekskluzivo za trženje v nekaterih državah, morda je bil sklad celo narejen posebej zanje in je dejansko možno vstopiti le preko njih. Na nekem spletnem forumu pa sem že zasledil, da je nekdo vstopil v tujini mimo tega podjetja. Ali je to res, ali ne, ne vem.

5) Z vlaganejm v PFS se NE izognete plačilu davka

Kdor vam je rekel, da se izognete plačilu davka, se vam je zopet zlagal, saj to nikakor ni res. Kot rečeno, sklad PFS deluje kot SICAV sklad v Luxemburgu, kjer imajo dejansko zelo ugodno davčno zakonodajo za delovanje skladov, zato jih je toliko registriranih prav tam. Vendar pa ta zakonodaja nima nič opraviti z slovenskim zakonom o dohodnini, po katerem je obdavčen slovenski rezident. Tudi če je sklad v Luxemburgu, boste po trenutni zakonodaji morali plačati 20 odstotkov davka na kapitalski dobiček, če boste sklad prodali prej kot v petih letih (dodatne podrobnosti o obdavčenju v tem članku [+]). Enako, kot če bi vložili v katerikoli domač sklad. Res pa je, da ima davčni urad več nadzora nad vlagatelji v domače sklade, vendar tu ne govorimo več o izognitvi, temveč o utaji davka, kar pa je kaznivo.

6) Denar nakazujte sami prek bank, ne izročajte ga nikomur

V sklade, ki imajo dovoljenje za trženje v Sloveniji, je potrebno nakazovati preko domicilnih (domačih) bank.
Uporabnik v forumu Financ [+] je danes v zvezi s skladom BNP Paribas First Selection zapisal:

“Zanima me tudi, kako nakazujete denar, ker je nam rekla agentka, da naj denar damo kar njej, ker ga bo ona položila v Avstriji, ker je tako boljše. Zanima me zakaj naj bi bilo to boljše. Zakaj ne moremo denar nakazati kar preko klika in kakšna naj bi bila provizija?”
Ko preberem kaj takega, se samo vprašam: “Pa ljudje božji, kaj je z vami?” Osebno bi prvega akviziterja, ki bi mi predlagal, naj mu dam privarčevani denar na roke in bo on zame ga nesel nekam čez mejo, brcnil skozi vrata. Pa nisem agresiven tip.
Denar vedno nakazujte sami, tako da boste imeli takoj potrdilo o nakazilu. Če že zaupate, da agent denarja ne bo “pobasal”, pa še vedno ostane tveganje, da mu ga ukradejo, da se mu kaj zgodi. Kdo vam bo potem vrnil denar? Imate kakšno potrdilo? Kakšno? Niti ni važno. Zakaj bi poleg tveganja, ki ga prinašajo tovrstne naložbe, sprejeli še tveganja pri samem nakazilu, ki bi moral biti zgolj formalnost?

Denar je vaš

Vse tiste, ki sem jim s tem tekstom otežil trženje sklada, pa pozivam, naj mi ne odgovarjajo z njihovimi stalnimi “argumenti”, kot so “za dobrim konjem se praši”, “pljuvate, ker ste plačani iz strani slovenskih upravljavcev”, “pojma nimaš” in zmagovalnim, ko mi je na predstavitvi eden od akviziterjev navrgel “star sem 27 let in vozim Mercedesa, kaj pa ti?”. Če sem ga kje polomil, lahko moje argumente argumentirano zavržete točko za točko in bomo z veseljem objavili popravek in opravičilo.
Ali se boste odločili vstopiti v ta sklad, je vaša odločitev. Kot rečeno, s samim skladom ni načeloma nič narobe, za moj okus je sicer precej predrag in zato podpovprečen. Moti me predvsem odnos akviziterjev in njihova provizija. Seveda pa je tudi tu tako, kot pri vsaki stvari, da lahko vsakdo počne s svojim denarjem, kar hoče. Ali kot bi rekli naši južni sosedje: “Ko voli nek’ izvoli!”