Bog v srcih!
Dragi prijatelji!
Verni in neverni, krščeni in nekrščeni, svetovljanski ali zaplankani, potrebni ali zadovoljeni, veliki, mali, stari, mladi, vsi po vrsti pa DOBRIČINE !
Sašo vas za danes pusti na miru in v upanju, da vam bodo prazniki res prazniki, v srcu in v glavi, ne samo na mizi.
Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe !, je prva in glavna zapoved in povem vam, da se imam zelo rad, zato želim, da se imate tudi vi, ker šele če imaš sebe dovolj rad, imaš lahko tudi druge.
In če dobro premislite te besede, pridete do spoznanja ,
da ko ljubimo ali smo ljubljeni – smo bogovi ! A ni prekrasen občutek?
VSI MOJI PRIJATELJI, SO ZAME BOGOVI!
Lepo se imejte do torka.
Sašo, hvala ti za te lepe želje. Srce mi je prepolno
lepih želja, lepih misli, srce mi je v tem trenutku pobegnilo
tja, kamor se sama ne morem več vrniti – tja daleč v
preteklost, v čas takoimenovanega brezskrbnega otroštva,
ko je še bilo tako neizmerno lepo, nedolžno lepo!!!
Tja, kjer jaz kot otrok nisem imela druge želje, kot željo po tem,
da ponesem v cerkev k žegnu nekaj čisto malege, pokritega
z novim servietom, nekaj, od česar bom pol pustila v cerkvi za
župnika, pol pa bom prinesla nazaj domov. Tako malo je bilo
vsega, a tako zelo veliko in tako zelo lepo.
Srce me je poneslo tja, dragi Sašk, s tvojimi željami, tja v preteklost, ko sem dvignila še zelo nedolžne oči in dušo tja gori in ga prosila, da bi v miru pojužinali, da bi v miru in tihi sreči pogledala materi v oči in v njih našla čisto in samo – mir in spokojnost. Zato mi je danes toliko do tega edinstvenega miru – miru brez strahu, miru brez bojazni, od kje in kdaj se bo pojavila grožnja.
In danes, v tem tihem miru, se samo za kratek trenutek poistovetim z družinami, kjer je ta dobrota bolj dobrodošla od šunke, od jajčka in od potičke – mir, spokojni mir in tista vznesena sreča v duši, mir s tisto pesmijo aleluje, ob kateri postanejo mokri tako duša kot oči.
Sašk, hvala za lepe želje in v tišini dne, v somarku današnjega žegna bom del misli povetila tistim, ki še vedno praznujejo s tihim strahom v duši, kajti teh, na žalost, še vedno ni malo.
Mariči
Pridružujem se iskrenim željam ob praznovanju velikonočnih praznikov.
Po obilnem kosilu sem se z izgovorom izmaknila, da preberem kaj se je danes tu dogajalo.Sedaj pa grem nazaj k kozarčku ta dobrega.Danes smo se zbrali vsi “družinski”(13 nas je).Torej feštaaaaaaa………..
veselo in zdravo praznujte in imejte se radi. Brus res si lepo napisal.
paty