Bolečina …
muc muc mucaaaaaaaa.. jest mam pa tud ene pol litra orenk dobre volje.. jo šenkam, nočem n’č … pa nej še kdo reče.. da smo Gorenjci škrti.. jebela :)))
Jani se ne da… Nije tako crno… da ne može biti crnije!!!!!! :)))))
Jani vam želi prijetno bivanje v naši gmajnici, zraven pa full uspešen dan :))
Jani je fulll vesel, da pozna.. vse, ki vas pozna….
Jani bi še kar neki pisu… pa ne ve, če ma smisel :))))) sej veste a ne :))))
Jani vam pošilja, vsem črnogledim in mrkomislečim….. enga velicga sončka
Jani se je zdej že glih 6x poslovil, zdej bo pa dost :)))
a odhajaš konštrunček moj..kaj bom jest zdej sama tuki stresala dobro voljo..
he za Lili nč bat..je preverjeno,da je z njo vse oki..le na luft je mal šla…
Ko se vrne je oblubila da bo en vic povedala…
Oh, Jani, daj sem tistega pol litra, da …….. daj
sem, orko dindjo, da me ne bo čisto stisnilo. In
toplo me objemi, toplo, tako, kot znaš le ti, da se
stisnem k tebi in da v tvojem naročju ta hip pozabim
na svoje težave. Hvala ti Jani, in hvala vsem ostalim za trud. Zdaj odhajam iz službe, morda se popoldan oglasim, morda bo popoldan moje razpoloženje našlo boljšo pot, asfaltirano cesto. Me pa hudo hudo skrbi za zajčka. POkličite ga, prosim, prosim, naredite mu sonce, kajti brez njega tega foruma enostavno ni ! Jani, stori še zanj kaj, meni si pomagal, ti in vsi ostlali, Muca, Lili (nikar ne odhajaj Lili, ti bomo pujska vzeli, če boš odšla – ej, ga imaš na vidnem mestu, da veš kaj z njim početi ?), pa NIkitka, to ljubo miceno stvorenjce, ki jo danes ritka buba, pa naš mili Štumpi ….eh, se beremo popoldan, grem zdaj, res grem, na Jani, obriši še to solzo, daj!
Hvala, evo vam, sklalovje, evo vam enega cmooooooočkkkkkkaaaaaa!!1
M.
Marija, če ti pomaga, evo, en orenk gorenjski objem za našo Idrsko dušo 🙂 Pa madonca.. res ne vem, kaj vam je danes vsem… sicer sem nekaj zaslutil pri zajčku… vprašu…. sam…
Marija, evo, tiste pol litra zate 🙂 ma za druge bomo še načrpal 🙂 sej se sprot dela :)))
Dragi moji… in vaši.. pa naši, zgleda da je danes tukaj dan žalosti…. ma neeeeeeeeeeeeee noooooooooooooooooooooooo 🙂 sej sem rekel prejle.. da sem mel razjasnjenje.. ki mi je pokazalo, da bo jutri ziher…. sijalo sonce za vse prebivalce….. naše gmajnice, posebej pa za zajčka.. .o ti zajček.. dej pokaž svoja ušeska no!
Jani pa zdej ne ve… al bo tole zadost.. al bo potrebno narediti še kaj ve :))
Ker prihaja čas, ko je potrebno postoriti zadnja servisna dela okoli PC – a in na delovni mizi, bi rad rekel samo tole:
Kljub temu, da je danes nekaterim od vas bilo in je še zelo hudo, zavedajte se, da je jutri nov dan, ki se bo začel na drugačen način, z mnogo več volje, z mnogo večjim elnom, z mnogo več veselja, z mnogo večjimi cilji. Obljubim, če mi bo le uspelo, da bom jutri prižgal… ne lučko, ampak, kres! Za vse moje dobre prijatelje:
Nikito, Marijo, Zajčka, Barbaro, Lili, Pandico, Muco, Mambico, Štumpantlna, Bruca, Ježka…. pa vse tiste, ki ste nekje, pa se ne oglasite in za vse tiste, ki sem jih nenamerno izpustil s spiska….
Jani se poslavlja, želi vam pa samo tisto.. kar si sami želite najbolj…. do jutri
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!ALOHA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Draga Marija, dragi zajček in ostali.
Dolgo vas že berem, pa nikoli nisem ničesar dodajala, ker se mi je zdelo , da je vsega prav; da se dopolnjujete do popolnosti. Zadnje dni pa, ko seveda tudi vreme dodaja svoj delež k počutju sploh bolj senzibilnih dušic, pa se mi dozdeva , da v dialogih o bolečini nekaj manjka. Kakor da ste vsi pozabili, da sta tudi bolečina in samota prepotrebni del življenja , ki nas bogati, nam daje »pospeške« v trenutkih, ko smo tega potrebni, pa se morda (večinoma) sploh ne zavedamo. Le ozrite se po svoji preteklosti in ugotovite, kdaj ste v življenju najbolj napredovali. Mar ni bila vedno takrat prisotna bolečina?
Seveda ni lepo če boli in trpimo, vendar če nam le uspe v teh trenutkih ohraniti v zavesti naravnanost k pozitivnemu in se spomniti, da bomo po »bitki« močnejši in boljši, jo lažje prenašamo. In seveda mine, kot mine vse v tem našem preljubem življenju, ki je navkljub vsem tegobam lepo; še posebej če imaš ob sebi tako prijetno druščino z gmajne. In verjemite, ta je tudi meni že večkrat pomagala v trenutkih, ko sem se počutila kot osamljen kamenček v gorovju
Tud od mene enga cmooočka
Naja
Draga naja,
da, bolečina, ki nas popelje iz dna ponovno
na vrh, je tisti del našega življenja, ki nas kali,
ki nam jača moči, ki pomaga pri tem, da se pozneje
zavemo, kako lepo je, kadar ne boli več. Bolečina
je tisto zdravilo, ki kane v kupico veselja prav takrat, ko je najmanj treba – a tako seveda milsi le tisti, ki mu je ta kapljica pelina zagrenila okus! Naja, vsi ljudje v življenju občutimo bolečino in – bogu hvala, da jo. Zato si namreč lahko rečemo, da smo ljudje in da smo še kar normani ljudje.
Gmajnarji smo veseli, da se imamo, da si poepstrimo naša življenja, kajti naše zaforumsko življenje vsakomur od nas vsakodnevno prinaša tisto kapljico pelina, ki nas sili v razmišljanja, v to, da se takoj naslednje jutro spet javimo tu gori.
Moja bolečina je bila močna in njeno jakost še občutim, tako močno občutim, da sem jo želela, tudi bolečino, deliti s svojimi prijatelji. Ni šlo drugače, zato hvala ti, ker si se, kot kamenček v skali, pridružila razmišljanju o tej strani naših občutenj, o strani, ki človeku zameglijo oči, ki mu vzamejo voljo do vsega, čemur smo se dolžni veseliti in radostiti. Da, naja, tudi bolečina mora biti, mora, ker je tisti del nas, ki bi ga največkrat in najraje potisnili tja v ozadje, da ne bi motila drugih. Bolečina, najsibo trpka, najsibo sladka, najsibo sladostrastna, bolečina je in bo. In – še bog, da kdaj je!
Naja, dobrodošla!
Mariči