Zanima me, koliko od vas uporablja kazala za knjige (zaznamovalni trak, knjižni znak , zaznamovalno znamenje).

Zakaj ga nekateri ne uporabljate?
Kakšno bi morali biti, da bi ga obdržali dlje časa?
Imate kakšno idejo, kaj napisati gor, da bi se bralci nanj navezali? Da bi bilo uporabno?

Hvala!

Uporabljam jih več, veliko tudi neprimernih (razglednice, trši reklamni papir itd.). V resnici so najboljši plastični, odporni na madeže. Kazalo pogosto odložiš poleg knjige med branjem, v bližini pa se znajde kakšna kava ali čaj. Toda plastični so pogosto predebeli. Kadar je gori kakšna posebno moteča reklama, ga kmalu zavržem. Najraje imam kakšne kičaste naravne prizore (rože, mravlje, oblake, travo ipd.), ker knjiga sama po sebi ne potrebuje dodatkov, če pa si že kje spočiješ oči, pa je to lahko kazalo. Tudi kazala z umetniškimi reprodukcijami se niso preveč obnesla, ker so mi misli prepogosto zašle.

Meni bi bilo všeč tudi kakšno kazalo, kamor se vpiše lastnika knjige (na zadnjo stran kazala). Tako bi ta, ki knjigo posojal, posredno opominjal, naj jo beroči vrne.

Da bi bilo uporabno… Relativno uporabno je zatikajoče se kazalo (tako z režo, ki se natakne na list). Problem je v tem, da preostanek ne sme preveč štrleti iz knjige, ker je sicer moteč, če nosimo knjigo v torbi in nahrbtniku in se ta del rad zvije.

Kaj napisati?
Sprehodi se z mano sanjam naproti.
Tudi jaz rad berem.
Položi me še v kakšno knjigo.
Rad imam bralne sprehode s teboj.

Za kazalo uporabljam kakšen kos papirja, ki je v bližini. Res, karkoli.
Najbolj mi gredo za živce ljudje, ki namesto znamenja upogibajo robove knjig, ali obkrožujejo številko strani.

Ne uporabljam nič. Knjigo obrnem na lice. In prav nič ji ne škodi.

Plastično kazalo z mini improvizoričnim svinčnikom – za vsak slučaj in če je knjiga tvoja. No, takega bi pa zares uporabljala! Hehe.

Najpogosteje uporabljam tiste kartonaste reklame, ki visijo na hlacah ko jih kupis, ali pa navodilo za uporabo kakega zdravila. Oboje je ravno pravsnje pa se koncentracije mi ne zmoti.

Jaz sem si enkrat v knjigarni kupila takega luštnega pujska in on čita z menoj.

Za začetek – se strinjam z Iri.

Vedno uporabljam kazalo.
Dolgo časa sem imela enega luštnega, na katerem je bil narisan škrat Kuzma, pa se je nekje izgubil. 🙁 Pa tako mi je bil pri srcu tisti nagajivi škratek.
No, zdaj imam pa kazalo od organizacije CITES (Ohranimo ogrožene živalske in rastlinske vrste). Sem ga dobila zastonj v neki knjigarni in mi je zelo simpatično, ker ima par luštnih slikc.

Torej, kot si opazila, mi je pri kazalu zelo pomembno, da mi je všeč. 🙂 In potem ga res uporabljam, dokler ne razpade.

Zdravo!
Uporabite lična knjižna kazala, ki jih je letos izdal telekom kot prilogo novemu telefonskemu imeniku.
Tako ličnih še nismo imeli! Bravo Telekom!
Pozdrav Vojko

Svoje kazalo sem si izdelala sama in sicer tako, da sem pojedla tisto majhno čokolado milko in sem izrezala tisto sliko in kravo 🙂 To sem odnesla v fotokopirnico, da so mi plastificirali. Tako kazalo je zelo odporno. Enkrat so me pa v knjižnici malo čudno gledali, ker sem ga pozabila v knjigi 😉
Tako kazalo si lahko vsak z malo truda naredi sam – izbere svoj motiv in ga potem plastificira.
Vse lepo, Sabina

imam plastificirano kazalo Mladinske knjige, na eni strani je živo rdeče, na drugi strani rjava fotografija. Obrnem ga na rjavo, da me ne moti, in včasih se zasanjam v rjavo babico na sliki. Istočasno berem več knjig, zato uporabljam tudi listke iz knjižnice, kjer me datumi spominjajo, do kdaj moram prebrati, pa razglednice, pa če je stiska cel kos časopisa, očala, lonček kreme za obraz, nogavico.. seveda za čez noč, ne za v torbico. Sem pa zdaj od vseh vas dobila lepe ideje in si bom kakšnega izdelala sama.
LP, nastja

Jaz imam cel kup kazal – banan (rumene, rdeče, zelene, modre), ki se jih je par let nazaj dobilo na Ljubljanskem študentskem servisu. Ko berem knjigo vzamem banano, ki mi prva pride pod roko. Če jo založim vzamem drugo in tako naprej. Tako imam celo stanovanje teh banan. Imam tudi nekaj lepih kazal, ki pa itak ne vem kje so.

lp
petra

hehe, js pa uporabljam tist listek, ki ti ga v knjiznici dajo, s seznamom sposojene literature – pa se spominja me na to, kdaj moram knjigo vrniti ali podaljsati.

ce knjigo kupim, obicajno vzamem pri blagajni kak marker, ki je potem ves cas v tej knjigci. v konzorciju imajo tega precej.

prijetn branje!

LP

Vedno zaznamujem stran, kjer sem ostala, s kazali. Povsod se dobijo, ali pa jih izdelam (ste že sami navedli nekaj dobrih predlogov). Včasih je to kar kak papirček, ki je trenutno pri roki, najraje pa imam mobi kartice – majhne, plastične in z lepim motivom. Z malo sreče se do konca knjige naučim latinsko ime za ptico na fotografiji, hehe.

Preden smo šli na volitve za EU so postavili veliko stojnic z reklamnim materialom in tam so imeli tudi zelo lepa kazala z EU zvezdicami. Trenutno so mi ta najbolj všeč, kar precej jih imam, ker tudi veliko berem, včasih po dve, tri knjige naenkrat.

jaz imam kar nekaj reklamnih kazal,ki se jih dobi kjerkoli.Eno kazalo je iz usnja in sem ga dobila za darilo, dva (meni najljubša) pa sem dobila za darilo od prijateljice in ju je izdelala sama.V knjigo pač vtaknem tistega, ki je pač na dosegu roke.Tudi jaz ne maram, če ljude vihajo vogale pri knjigi ali si strani označujejo s pisali.

Meni so bila in so mi še vedno najljubša plastificirana kazala s cofkom in citatom, ki se jih je nekaj časa nazaj dalo dobiti v prodajalni DZS v Merkatorju Kranj. Super so, imam tri, imela bi jih še več, če bi jih le bilo možno ponovno kupiti. Tale tri so že precej uboga, ker jih prekladam že kar nekaj let in me spremljajo povsod, jih pa menjam glede na razpoloženje, pa včasih na barvo in vzorec-kateri gre bolj k platnici knjige. Res super kazala, zadaj piše, da je zastopnik Bookmark d.n.o. iz Deteljice v Tržiču, ampak ko sem jih poskusila kontaktirati, se nihče ni oglasil. Če morda kdo ve, kje bi se jih še dalo dobiti, bi bila zelo vesela, če bi mi sporočil :).

Pa lep pozdrav vsem knjižnim moljem :).

Ko mi je bilo kakih pet let, mi je mama podarila lepo klasično usnjeno kazalo, ki ga – začuda! – nisem izgubila in ga uporabljam še danes, čeprav je prežvečeno, z razcefranimi resicami, z madeži črnila … Ker pa sem se začela bati, da bo popolnoma razpadlo, ga zdaj uporabljam manj, tako rekoč ob posebnih priložnostih.

Pri srcu sta mi tudi dve magnetni kazali (fajn izumček) – eno je majhno, kičasto in s fotko oranžnega mucka, drugo je reklamna šara enega plesnega gledališča, s fotko plesalca.

Sicer pa imam kup raznovrstnih kazal za “enkratno uporabo” – največkrat gre za oglasna kazala založb. Ker kazala veliko grizljam, je to pač potrošna roba.

poseben čar ima “morsko” kazalo – posušena borova iglica.

Imam kup kazal. Nekaj je običajnih kartonskih reklamnih. Nekaj pa mi je posebno ljubih. Eno usnjeno, ki mi ga je s potovanja prinesel mož. Eno za vzpodbudo, ki smo ga ob sestanku za prvošolčke dobili v šoli. Ljubka, pa čisto enostavna reč – na pisan papir natisnjena misel, plastificirano, na enem koncu luknjica in trakec. Eno, ki sem si ga sama kupila na potovanju, ker je bilo tako simpatično. Ta teden sem pa odkrila eno reklamno “sponko” – markclip se ji reče. To je pa genialen izum, ker stabilno tiči na robu lista, pa še moja dvoletnica ga ne opazi tako hitro kot tiste pisane trakce in je manjša verjetnost, da bom ostala brez oznake v knjigi. 🙂
Enkrat sem pa brala nek članek o razstavi, ki so jo pripravili v eni od knjižnic mislim da v ZDA. Razstavili so predmete, ki so jih našli v knjigah. Med njimi je bila tudi posušena riba. 😮

@Katja10: Zanimivo, da pri meni iz knjige tudi kuka muc na magnetnem kazalu; malo že odstopa plastika. Darilo mojih žensk za rojstni dan pred leti, velika sentimentalna vrednost.

Boleča tema zame v tem trenutku. Moja mlajša princesa je med igro namreč nekam založila kazalo, ki mi ga je nadvse lepo izdelala tavečja princesa in ki sem ga pazila bolj kot kateregakoli doslej. Tamala se seveda ne spomni, kam ga je dala, ker ji je nekaj časa služil za čarobno paličico 😉

Sicer pa gre skozi moje roke veliko papirnatih kazal, ki se sproti izgubljajo, nekaj prav posebnih, s sentimentalno vrednostjo pa je deležnih prav posebne pozornosti in skrbnosti.

se mi pa zdi, da imamo pri nas zelo slabo ponudbo kazal. Sploh mojega ljubiteljskega odnosa do njih nikakor ne zadovolji ta skromna in venomer ista ponudba. Se tu vam ne zdi tako? Bom spet poprosila svoji dve princesi, da mi kakšno izdelata, ampak kaj ko je izguba kazala potem tako boleča, smrk, smrk.

Takšno drobceno, kovinsko, dolgo kakih 10 cm, široko pol cm, z izpisanim Gandijevim rekom, mi je sin prinesel iz Bostona. Na enem koncu kazala, visi kovinska nitka, na kateri pa zopet visi v pomanjšani meri to isto kazalo. Nitka in pomanjšano kazalo visita iz zaprte knjige. Neprecenljive čustvene vrednosti je tole moje kazalo. Ko je sin odhajal v Boston, je odpotoval z enim kufrom. Vrnil se je z dvema. Drugi je bil natrpan s knjigami. Ha, ha, smo imeli doma branja za vso dolgo zimo. Zdaj pa sin odhaja po svetu z napol praznimi kufri, nazaj pa krvavi pot znoji, ko vse te knjige zvleče do doma. kazalo je pa že vsa leta isto.
Da poštnih stroškov za knjige poslane iz tujine niti ne omenim. To je že nova zgodba.