Imam 3 mesečnega otroka, ko je drugače zelo nasmejan, igriv…Ampak ko je treba spat pa v jok. Pa ga nosim, dojim, vse mogoče ampak se prav bori proti spancu, kriči… Ne vem česa ga je strah oz. zakaj tako reagira?

Ker ga nosiš in dojiš. Lahko noč, lupčka in položiš v posteljico.
Bo jokal, ampak vsak dan manj.

Topla spalna vreča ali odejca in ga notr zaviješ. Naš je bil ravno tak,na srečo je zdaj to že minilo ima pa zdaj druge finte.

mogoče je že preveč utrujen in se ne more umirit, ne more zaspat. daj ga spat ob prvem znaku ali na uro in pol recimi, če ima tri mesece

pomembna je RUTINA!!!

vsak večer obred pred spanjem: igranje, kopanje, masaža, hranjenje in takoj v posteljico. In tako vsak dan ob isti uri, pa se bo navadil.

lp,

ewy

brez joka v sanje – elisabeth pantley

rutina, daš ga lepo spat in če joka ga pusti 10 min. če ne neha, ga pocrkljaš pa spet daš spat. bo kmalu pogruntal kaj se dogaja.

če ga boš pustila jokati v nedogled, da bo pač zaspal, si bo našel neko tolažbo, ki je velikokrat prst. kar pa seveda ni dobro, ker ga od tega težko odvadiš, pa še za razvoj zob je slabo.

ondina 3 mesečni dojenček teh stvari še ne more razumeti

to je metoda, ki jo lahko začneš izvajat pri šestih mesecih…tudi metode “rutina” še ne bo razumel…
Nikar trimesečnemu otroku ne vzami dojke in nikar ga ne pusti jokati…pomisli, kaj se bi dogajalo v njegovi glavici, če bi ga mamimica pustila. Daj mu čim več ljubezni, več je bo dobil boljši človek bo!
Tudi jaz sem svojo prvo non stop nosila pa je zdaj čist fajn punca. Ne poslušaj tistih, ki pravijo: otroka boš razvadila. Poslušaj sebe!

kdaj to dela, samo čez dan, ali tudi zvečer?

mi smo imeli borbe le čez dan, zvečer pa je že tako omagala od utrujenosti. samo nikoli pa ni bila tako utrujena da se ponoči pa ne bi dojila na 2-3 ure.

Seveda je tirmesečnika potrebno dojiti pred spanjem, nikar ne poskušaj TRDIH metod in ga jokajočega dajej v posteljico,…meni je to grozljivo, nečloveško.
Jaz sem oba dojila, crkljala dokler nista zaspala,…pri nekje 6m sta se znala sama zelo lepo umirit in sta kar hitro zaspala. Potem s spanjem nismo imeli več težav.

Se strinjam z Martino in Majo. Premajhen je še, da bi se že posluževala kakšnih metod.

Predvsem pa ga ne puščaj jokati samega. Vzami v roke knjigo Elizabeth Pantley: Otroško spanje – brez joka v sanje. Zelo uporabni nasveti, posebno, če jo prebereš, dokler je še otrok dojenček.

Midva sma to metodo preizkusila trikrat in ne verjamem, da deluje. Pri nas ni. In danes mi je zelo žal, da sma ga pustila.

Verjemi, z malček potrpljenja ter veliko ljubezni, se daleč pride. Pa tudi dobro spi. Razen, ko smo bolani.

lp