Izjema je, če je prva beseda v povedi.

Lep dan!

pa novo leto tudi

Božič se navadno res piše z malo začetnico, dovoljeno pa je uporabljati veliko začetnico, če osebi, ki to piše, Božik kot praznik ne pomeni le navadnega praznika, ampak so v to vpletena globlja čustva.

Lep dan tudi tebi!

Tako je, afna002, vsi prazniki, razen poimenovani po osebi npr. Prešernov dan.:-)

In?

To te je tako žulilo, da so morala deliti z nami?

V SP je oboje, zato bo treba najprej nazaj v šolo, preden drugim solimo pamet.

Hehe, kmalu bo “Božič” in “Novo leto” in boš na voščilnicah to brala:-) Jaz se vsako leto nasmejim.

Sem bila pred enim letom v šoli in mi je profesorica tole kar nekajkrat vbijala v glavo:-) Zato solim pamet, ker jo je ona meni:-)

Kristjani pišemo Božič z veliko-zavedno in zavestno, ker s tem poudarimo pomen tega praznika. Že od kar pomnim je tako.

In zavedni Slovenci pišete tudi Slovensko z veliko, ker želite poudariti pomen Slovenstva, ki ga tudi pišete z veliko. V bistvu pa se samo malo norčujete iz materinega jezika. Še huje, ne znate ga.

[/quote]

Božič se navadno res piše z malo začetnico, dovoljeno pa je uporabljati veliko začetnico, če osebi, ki to piše, Božik kot praznik ne pomeni le navadnega praznika, ampak so v to vpletena globlja čustva.

Lep dan tudi tebi![/quote]

V takšnih okoliščinah lahko kar koli pišeš z veliko začetnico, božič ni nobena izjema. Če ima v določenem besedilu beseda korenček posebno močen pomen, jo pač napišeš Korenček. (Za resnejše primere pomislite na besede kot so Mir, Pravica, Sprava, Smrt Življenje in podobne, ki jih ljudje večkrat pišejp z veliko – na podlagi istega pravila.)

Sem bila pred enim letom v šoli in mi je profesorica tole kar nekajkrat vbijala v glavo:-) Zato solim pamet, ker jo je ona meni:-)[/quote]

Jaz pa sem tik pred diplomo iz slovenščine. In meni so študij vbijali v glavo, da sta možni obe različici. Kdo ima zdaj prav?

Moje lektorice so mnenja, da ti nimaš prav.

Moje lektorice so mnenja, da ti nimaš prav.[/quote]

Ah…potem pa gremo na fakulteto, pa dajmo vrečt s stolčkov sloveniste, ki narobe učijo uboge študente.

Glede novega leta in Novega leta:

Praznik 1. januarja se imenuje Novo leto. In to velja samo za ta dan. Ko pa voščimo, pa seveda da voščimo ljudem srečo v novem letu, ki prihaja, in ne srečo na en sam dan, se pravi na Novo leto. Zato se na voščilnicah piše pravilno ‘Srečno novo leto!’ in ne ‘Srečno Novo leto!’. Prazniku se pa reče Novo leto.

Vsaj tako smo se mi učili pri pouku slovenskega jezika.

Prav tako smo se učili, da se Božič lahko piše tudi z veliko začetnico.

A pust bi tudi pisala z veliko? Kaj pa valentinovo? Veliko noč? Če ne, zakaj bi z veliko pisala božič? Božiček je z veliko, božič pa ne.

V pravopisu iz leta 2003 se tako novo leto kot praznik kot tudi božič kot praznik pišeta z malo.

Sem zdaj še to pogledala:)

Tu pri teh rečeh ne gre toliko za logiko, ampak gre za pravila. Očitno se pravila spreminjajo in ljudje, ki smo že dolgo ven iz šole, jih ne sledimo toliko, kot bi bilo morda zaželjeno.

Ne jezi se. Zaželeno.

Saj se ne jezim.

Že ko sem pisala, se mi je zdelo možno, da mi bo katera to besedo popravila. Ker nikoli ne vem, kako je prav.

No,ko sem danes po dolgem času že potegnila pravopis s police, pa zdaj zmagoslavno ugotavljam, da le-ta zaenkrat dopušča obe obliki! Le da je ta oblika, namreč ‘zaželjeno’, odsvetovana.

Še en tipičen dokaz, kako neživljenjska je naša ljuba slovenščina. Če se še vsi slovenisti, lektorji ne morete zediniti, kako naj potem poznamo pravila in njihove izjeme (brrrrr) ostali.

Oblika “zaželjeno” je napačna. Deležniki iz glagolov s končnico -eti se, za razliko od tistih iz glagolov s končnico -iti, tvorijo brez j.
Zato na primer rečemo: zaželen (iz zaželeti) in utaborjen (utaboriti).

Točno tako je trdila tudi moja profesorica pred 5 leti v gimnaziji.