Najdi forum

Splash Forum Arhiv Knjižni molji in pravopis bralec-schlink

bralec-schlink

Hehe, jaz Con Brio zelo odsvetujem (prepatetično)!

Draga Zdenka,

ker me vedno zanimajo drugačna mnenja, me seveda zanima, zakaj je zate Con brio patetičen? Vprašanje je postavljeno iskreno in ne zato, ker bi hotela spodbijati tvoje mnenje. Kaj pa misliš o knjigi na splošno?

En lep pozdravček, Neja

sem enakega mnenja.

Hojla,

no poglejte, kaj je sprožil Bralec. Zadnja bralka je napisala, da je enakega mnenja. Katerega? V zvezi s čim?

Lep teden.

Soncnica1, lepo je, da si vedoželjna. Da te zanima mnenje vsakega posameznika. Da strpno postavljaš vprašanja, ko ti nekaj ni jasno.
A včasih se temu človek lahko izogne. V tem konkretnem primeru tako, da spodaj pod posti klikneš “posamična sporočila”. Tako ti bo po vsej verjetnosti stopilo v oči, da je Irena svoj komentar, da je enakega mnenja, prilepila na Zdenkin komentar, kjer pravi, da je Con Brio prepatetičen. Irena je enakega mnenja kot Zdenka, se pravi, da se tudi Ireni zdi Con Brio patetičen oz. prepatetičen. Pravzaprav, da se strinja z mnenjem Zdenke, ki pravi, da je Con Brio prepatetičen. In prav imaš, bralec ni lahko biti.

Toro, Schlinka imam v glavi (čisto možno da pomotoma) kot Švicarja. Ker sem prebral edino Bralca, sumim, da sem to informacijo pobral (in morda narobe shranil) nekje (najbrž v spremni besedi ) v knjigi. Ker pa imam Bralca posojenega, ne morem tega poiskati. Bom pa priložnostno raziskal temelje svoje zmote.

Zdaj vem! Sem klical “izposojenko” in mi je prebrala spremno besedo. Schlink je Nemec. Zmotno sem menil, da je Švicar, ker piše v spremnem zapisu (kjer tudi piše, da je Nemec), da je “izdajal pri svoji stalni založbi švicarski DIOGENES Verlag”.

Buk,

kaj je s tem narobe, da je človek vedoželjen??? Saj vse me ne zanima, ampak Bralec me že zaradi tega, ker kot sem rekla bo na našem bralnem klubu tekla beseda o njem. Pa konec koncev sem jaz odprla temo. To, da je Nemec, se pa meni sploh ne zdi bistveno v tem primeru. Tudi, če bi bil Avstrijec. Pa hvala za “nauk” o tem, kako pošiljati posamične odgovore.

Kdo pa pravi, da je kaj narobe, če je človek vedoželjen? Jaz sem napisal, da je lepo, da si vedoželjna. Lepo- prislov od lep:rana se lepo celi; cvetje lepo diši; zna se lepo izražati…

Lepo je tudi, da se boste v vašem bralnem klubu pogovarjali o Bralcu. Lepo bi bilo biti zraven, ker bi bilo prav lepo videti, če bo pogovor lepo stekel o tej, meni nič kaj “lepi” knjigi. Lepo je tudi, da si ti odprla to temo, in še lepše, da si našla sebi doumljivo knjigo, o kateri boste govorili. Lepo je, da si hotela slišati še več mnenj, preden odštopicaš v vaš klub, navsezadnje ti bodo morda mnenja drugih pomagala pri vašem klepetu. A ni to lepo?

Vem, ti si odprla temo. Se opravičujem, če se ti ni zdelo prav, da sem odgovoril na sporočilo Tora, kjer sem menil, da je prišlo do napake. Mislil sem namreč, da je Schlk Švicar, Toro pa, da je Nemec. Ko sem ugotovil, da je imel Toro prav, sem začutil neko notranjo potrebo, da pojasnim zakaj je prišlo do pomote. Ko sem se lotil tega pojasnila, sem Tora ogovoril kar z njegovim nickom Toro, ki sem ga napisal na začetek pojasnila, postavil vejico, nato pa pojasnil. Razumem, da se tebi to pač ne zdi bistveno, a ne zameri nam, da smo pod temo, ki si jo odprla ti, spregovorili tudi o tem.

Lep pozdrav!

Buk, zakaj pa tebi ni Bralec “lepa” knjiga. Pa kaj to pomeni “meni doumljiva”?

Sicer pa rada klepetam s teboj.

Najbolj me moti tista vrtnica na naslovnici, dočim se mi tudi tista žica zdi dokaj površno postavljena pred kamne. Tebi doumljiva? Aja, predvideval sem pač, ker je lahkotna, da si jo razumela, kar je pač za razumeti pri tej knjigi. Mene moti, če naletim na kakšno meni nerazumljivo knjigo. Oprosti, če sem se zmotil. Mnogim je všeč ravno zaradi tega. Bralcu pa moram priznati, da je to ena redkih knjig, ki bi jo lahko bral v čakalnici dentalne ordinacije. Sicer potrebujem popoln mir pri branju.

Saj ravno v tem je velik delež umetniške vrednosti knjige. Preprosta sintaksa povedi, nerazčljenjenost, nemetaforičnost…, a hkrati odpira podpomene posameznih tem. Vsako knjigo lahko bereš v čakalnici, odvisno kako bereš in kaj ti ostane. Naše bralke so nekatere rekle celo, da je pretežka!

Sicer je pa tko, da bralcev ne gre podcenjevati. O tem, da sodiš po tem, če je nekomu recimo Bralec blizu, pa da bere lahkotno literaturo nasploh, se ne bi strinjala.

Kaj pa ti bereš?

Menda je Kertesz in njegova knjiga v zbirki Nobelovi nagrajenci dobra.

…”prava groza se zgodi takrat, kadar ve bralec več od glavnega junaka.”
Stephen King

Toliko o Bralcu z moje strani.

Trenutno berem Kertesza, ja. Ima nekaj, kar mi ne pusti, da ga odložim, a v večji meri se mi zdi preveč razdrobljen in dolgovezen. Pripovedovalčeva naivnost se mi zdi preveč narejena, neverjetna… Poleg tega se mi ves čas vrtijo pred očmi prizori iz filma Pianist, ki mi tudi ni bil kaj prida, kljub močni hvali. Zelo podobno. Sem pa komaj na strani 80. Pričakujem in upam, da me bo uspel posesati, a zaenkrat nič ne kaže na to, le za odtenek bolj tekoče branje se mi zdi v primerjavi z začetkom. Poleg tega pa sem že malce sit nacističnih čistk. Vsekakor pa se Brezusodnost ne da primerjati z Bralcem.

Jaz sem mislila na Kadiš za nerojenega otroka od istega avtorja. Mene še čaka, da ga preberem.

Očitno se je tema Bralca izčrpala.

Lep pozdrav vsem,
js imam pa prav o Bralcu seminarsko nalogo, katera mi dela malo problemov. Prebrala sem knjigo in me je res “potegnila not”, tudi film sem pogledla, čeprav je knjiga seveda boljša. Skratka imam nekaj točk, pri katerih ne vem kako naj začnem:) Npr dogajalni čas in prostor? Nemčija po drugi svetovni vojni? Opis osrednje problematike v delu, lastna opredelitev do problem in aktualizacija. Problem mislim, da je nepismenost ali sram…? No, če ima kdo preveč časa in je pripravljen “malce” pomagati se priporočam:)
Lep dan,
Katja


Ta roman sem prebrala pred kratkim in mi je bil zelo všeč. Gotovo odpira boleča vprašanja v zvezi z vprašanjem krivde (za nacistično preteklost) ter spornost ljubezni, povezane s tem. Spopadanje s krvavo preteklostjo, mislim da gre kar za univerzalno opravilo. Se mi pa zdi, da Bralec govori predvsem o tem, da preteklosti ni mogoče rehabilitirati in da vse, kar v zvezi s tem počnemo, delamo zaradi sebe tukaj in zdaj. In majčkeno še za prihodnost, da je videti znosnejša in lepša od tega, kar je bilo.

Prebrala sem ga pred leti in kot vidim zdaj, mi je bilo najbolj zanimivo vprašanje, ali lahko pravnik poseže v proces in izid sojenja, ker nesporno ve, da obsojeni ni kriv in bi lahko to dokazal, a obsojeni sam tega verjetno ne želi. Ta pravniška dilema me je še lep čas po branju zaposlovala. Da je bil ta Miha poročen sploh ne vem več, ljubezenska zgodba me je očitno pustila hladno, Hana pa itak ni bila zločinka, tako da tudi o njeni krivdi ni kaj razmišljati.
Veličina sramu in dilema, to je vse, kar je ostalo po teh letih od Bralca v moji glavi. Mislim, da je tudi o tej pravni dilemi bilo nekaj razprav po izidu knjige.

KaTja, seveda imaš prav, da se dogaja v Nemčiji, nekaj let po vojni.

Še nekaj glede nemških avtorjev. pred kratkim sem brala roman Rdeče. Cankarjeva založba. Napisal: Uwe Timm in se mi je zdel precej svež. opisuje povojno Nemčijo, šestedeta leta ipd.

Vlačim temo iz naftalina, da povem, da sem si sinoči ogledala film Bralec (knjige, priznam, nisem brala). Film me je prevzel (ne tako kot, denimo, Ubežni delci, a vendarle), zdi se mi kakovostno posnet; izvrstna igra “mulca”, ki je igral Michaela, in končno vloga, v kateri me Kate Winslet zares prepriča (v Titaniku me namreč ni niti malo). Verjetno film dokaj verno sledi knjižni predlogi, saj so se mi ob gledanju zastavljala vsa vprašanja, dileme in razmišljanja, o katerih pišejo moji predhodniki tukaj. Malo sem se tudi jezila na Michaela, da ni spregovoril na sodišču oz., če že tam ni zmogel, da je stisnil rep med noge, namesto da bi Hano obiskal še pred razglasitvijo sodbe. Zaključek sem zaslutila ob njunem ponovnem srečanju, kar je verjetno predvidljivo tudi v knjigi (ker Buk citira Kingovo “grozo ob tem, kadar ve bralec več od glavnega junaka”, in prav to se zgodi). Tudi to, da Hana ne zna brati, mi je postalo jasno dosti prej kot Michaelu …
Na koncu se vprašaš … dve življenji, zdi se, da obe “v prazno”, zaman, brez vsakega smisla zapravljeni … Vsekakor delo, vredno razgovora, ne le zaradi ljubezenskih, temveč tudi pravnih, moralnih in še kakšnih dilem.

Kerstin

Fant je imel smolo, da je v rosnih letih doživel nepozabno ljubezen z žensko, ki je bila toliko starejša od njega, in da ga je usodno zaznamovala za vse življenje. Z nobeno drugo ni mogel več biti srečen. Krivda? Se je pač zgodilo.

New Report

Close