Bralec
Nekaj manj od ciste desetke. Huh, prelahkotno branje (zame pac, ki imam rada tezje stvari), ceprav krasna knjiga! Odlicna zamisel, dobra izpeljava, cudez vecplastnega odkrivanja. Razresevanje povojnega medgeneracijskega konflikta. Nekaj tekoce napeljanih filozofskih vprasanj. Pretanjenost nekega razmerja, vsi odtenki molka, silovitost prikrivanja. Bi pa priporocila vsem svojim znancem. Pravzaprav ze intenzivno posojam naokoli…
Meni je všeč prav preprostost jezika, mislim, da zadeva dobi še poseben čar, če nekatere odlomke res bereš na glas. Všeč mi je bil tudi intervju z avtorjem v Delovi sobotni prilogi.
Ireni se zahvaljujem za priporočeno Mariasovo knjigo “Jutri v bitki misli name”. Krasna je, se prijazno priporočam za nove predloge, saj bi kar rekla, da jim lahko “slepo” sledim.
“Moje” knjige so recimo tudi Igre v rži, Homo Faber, Ljudje in miši….
Prihodnjič pa še kakšne druge.
Spoštovana Iza,
Pred leti sem videl film, ki ga je po noveli Maxa Frischa posnel Volker Schlöndorff z izvrstnimi: Samom Shepardom (Walter Faber), Julie Delpy (Sabeth) in Barbaro Sukowo (Hannah) v glavnih vlogah. Nepozabna zgodba…
Še zdaj se spomnim stavka, ki ga je povedal Walter Faber, ko je govoril o svojih zvezah: “Po štirih dnevih z isto žensko se začnem pretvarjat.”
In se končno zaljubi v žensko, pri kateri se mu to ne zgodi… Svojo hčerko, za kar pa niti on, niti ona ne vesta…
Tudi jaz se zanesem na vaše priporočilo in mislim, da bom prebral tudi knjigo.
Zdravo,
Spomnila sem se še nekaj simpatičnih knjig:
Soba s cvetnim prahom,
Kuhinja,
Imenovali so jo dvoje src,
Šepetati konjem,
pa prijetno branje, jaz sem te dni prebrala nekaj “klasike” eno Agatho Christie, in M. Debeljak: O, Amerika, simpatično in enostavno sproščujoče branje.
Sem namreč braloholik, nikoli ne zaspim brez da ne preberem vsaj nekaj strani knjige, še v osnovni šoli in na fakulteti kljub celodnevnem učenju pa tudi sedaj ko imam majhnega otroka sem to navado zadržala. Danes letim v knjižnico, z nekaj nasveti iz tega foruma. Prav veselim se…..
Ciao
Nujno priporočam branje, to je ena redkih knjig, po katerih je bil narejen film, ki knjižno predlogo dosega. (Sam Sheppard je greha vreden).
Bi rekla, da velja to še za Kunderovo Neznosno lahkost bivanja z Danielom D. Lewisom, pa V vrtincu, seveda…. Potem pa dolgo nič. V teh primerih filmi izpolnijo pričakovanja, tudi če človek najprej prebere knjigo, si ustvari svoje lastne predstave in pričakovanja. Običajno jih film ne more zadovoljiti. Če greš po obratni poti, najprej film, šele nato knjigo, običajno ni težav. Me prav zanima, kako so se lotili Intimnosti. V Berlinu je že na sporedu.