Pozdravljeni,

na vas se obračam s podobno prosnjo kot na forumovke na Staši staršem:

Dobili smo seznam za bralni značko v 3. razredu 8letke:
Kozlovska sodba v višnji gori, Svetlana Makarovič po izbiri, Pika Nogavička ali Ronja, razbojniška hči, Peter Klepec, Drejček in 3 marsovčki, To niso pesmice za otroke, Ptička smejalka, Guliver med pritlikavci, Dvojčici, Od kod so se vzele pravljice, knjiga po izbiri. Izbrati je treba 4 knjige.

Pomagajte mi prosim!

Omejitve:
Marko ne bere rad. Sabo bere. Smo na nivoju stripov:) Zato bi naj bila knjiga kratka. Pika Nogavička je čudovita in smo jo že prebrali, ampak sam je ne bo zmogel. Ker ne bere, ima seveda slab besedni zaklad: Kozlovske sodbe sama že dolgo nisem brala, pa se bojim, da je Jurčičev jezik pretežak. Podobno velja za Klepca. Po drugi strani pa bi ga vsebina lahko pritegnila. Drejčka in 3 marsovčkov ne poznam, sliši pa se obetavno (če le ni predebel). Pesmic ne mara. “Dekliških” knjig ne bo bral (Dvojčici).

Del: To niso pesmice za otroke, Ptička smejalka in Od kod so se vzele pravljice ne poznam in mu ne znam priporočati.

Hvala!

Alenka

Z bralno značko je tako – pri nas izdamo samo priporočilni seznam in je načeloma mogoče, da otrok prebere karkoli po svoji izbiri, primerno za njegovo starost. Zdaj se pa že res toliko knjig dobi, da je nesmiselno omejevati.

Za fante je resda manjši izbor, vendar se najdejo tudi za tiste, ki ne berejo zelo radi.

B. Novak: Zvesti prijatelji
Brezina: zbirka Novohlačniki
Sivec: Formula smrti,…
Osborne: Čarobna hišica na drevesu…..

Zanima me, če na vaši šoli ne more brati otrok po lastni izbiri???

To je samo stvar dogovora na šoli. Priporočilo bralne značke pa je fleksibilnost, pridobivanje bralcev (tudi s stripi), ne pa odvračanje z morebitnimi nezanimivimi knjigami.

Peter Klepec je tanka knjigica in mislim, da bi mu bila v veselje; prav tako Ronja-razbojniška hči, je polna dogodivščin, pa neki palčki nastopajo noter.
kolikor se spomnim od Kozlovske sodbe je tudi zanimivo napisana, nič težkega.

Žal sem sama zaprisežen knjižni molj, tako, da mi branje že od malega ne predstavlja neke težave.

Mislim pa, da se bo sine hočeš nočeš moral bolj potrudit za branje, ker mu bo med drugim tudi izboljšalo besedni zaklad (kot si omenila) In pred njim je še veliko bralnih značk, tako da se je vredno potrudit. Saj bo šlo, bosta videla.

Lepo branje vama želim.

ep

Morda samo še dopolnilo. Prepričana sem, da bi se z učiteljico lahko dogovorili tudi za druge knjige. Vendar se mi zdi, da seznam dopušča dovolj svobode.

Žal moj fantič zares ne bere rad in bi mu rada priporočila knjige, ki ga od bralne značke ne bi odvrnile.

Pozdravljeni,

Eno vprašanje imam… a je bralna značka obvezna? Sem mislila, da je obvezno samo domače branje. In če ni obvezno, jaz svojega otroka v takem primeru ne bi silila, da bere knjige po seznamu in po možnosti v nekih časovnih terminih – se bojim, da se na tak način branje in knjige otrokom samo še bolj zamerijo. Saj lahko počasi in po njegovih zmožnostih berete knjige doma (in to knjige (ali pač stripe, če mu je to bolj všeč) po njegovem izboru), brez pritiskov zaradi bralne značke. (Ali je to sramota, če otrok ne opravi bralne značke???) Če se bo silil in bral samo zato, da bo dobil konec leta tisto nalepkico, s tem najbrž ne bo dobil nič večjega veselja do branja knjig, se mi zdi. Si pa mislim, da bi sami lahko s primerno izbero zanj zanimivih knjig naredilo veliko več.
Mogoče je moje razmišljanje čista brca v temo, moja hčerka hodi šele v prvi razred in zaenkrat ima rada knjige – kakšni problemi naju pa še čakajo na tem in drugih področjih, se mi pa niti ne sanja :).

Kakorkoli, upam da boste uspešno rešili probelm.

Lp,
Branka

S. Makarovič – Kosovirja na leteči žlici
To je knjiga ki je meni ostala v spominu kot prebrana iz repertoarja bralne značke. Pa ne me spraševati kakšna je vsebina, ker vem samo še to, da je bila zabavna, pa take luštne ilustracije je imela. Mislim, da smo jo tudi brali v 3. razredu, samo vsebina je po dvajsetih letih ušla iz glave. :-).
Naj pripomnim še svoje mnenje o bralnih značkah. Mislim da je tale izbor, katerega je dala vaša učiteljica kar dovolj širok, nekaj se bo že našlo. In nikar ne mislite da boste s tem naredili kakšno škodo otroku – saj ga vendar ne boste silil s kakšnim blazno resnim branjem. Vsaka prebrana knjiga pa prispeva k bogatitvi besednega zaklada, pri pisanju spisov (oz esejev kot se jim menda zdaj reče), pri splošni razgledanosti….
Če se sama spomnim na sošolce, ki niso nikoli brali knjig (ker jih pač niso marali brati) in so imeli grozne težave pri pisanju spisov, temu primerne so bile tudi ocene (ki bi sicer bile krasne), da ne govorim o slabi volji in o sekiranciji s strani staršev, profesorjev in njih samih…. ne privoščim nikomur. Je pa že bolje malo potrpeti in prebrat kakšno knjigo. Dokler so knjige zabavne in nimajo prav nobene težke vsebine bo vse o.k., pa še otrok bo vedel da obstajajo knjige različnih žanrov. Heh, sem malo zašla ;-).
… Pa še tako fino je bilo ko smo konec leta nesli domov “diplomco” iz bralne značke. Ne za mamo, temveč zase. Še vedno imam spravljene za spomin.

Ronja je super. Lani sem jo sama prebrala se enkrat. Drugace pa – ne vem, ce je to na stopnji 3. razreda, jaz se spomnim, da sem imela rada tudi knjigo Maksipes Fik ali nekaj takega. Ta je bil faca.

Lepo pozdravljeni,

Najprej naj te, Gedeonova, potolažim, da s tvojim Markom, če noče brati, ni nič narobe, ker mislim, da ga boš na koncu še vlekla stran od knjig. Vsaj z menoj je bilo tako. Do četrtega razreda sploh nisem maral branja. Vedno, ko sem moral kaj prebrati, pa naj je bilo še tako malo, sem jokal. Nekje na sredini četrtega razreda pa je mami s knjižne police potegnila knjigo Bogdana Novaka Pozor, hud pes! in mi jo začela brati. Prebrala je približno 20 strani, ravno toliko, da je postalo napeto, potem pa je nehala brati. Rekla je naj še sam preberem 10 strani, ker mora nekaj narediti, potem pa bo nadaljevala. Res sem začel sam brati, ona pa ni in ni imela časa, da bi nadaljevala. Ko pa sem knjigo prebral, mi je iz iste zbirke kupila novo in zopet prebrala 20 strani. Od takrat naprej pa sem postal pravi knjižni molj in od takrat naprej veselo požiram knjigo za knjigo. Tako da, če je tvoj Marko bolj pustolovski tip, ti zelo priporočam, da mu kupiš kakšno knigo iz zbirke Zvesti prijatelji, za katero pa moram reči tudi, da je boljša od Petih prijateljev, saj so Zvesti prijatelji delo slovenskega avtorja in mlademu fantiču bo vsekakor bolj všeč, če bo glavni junakinji ime Andreja in ne Gregore.

Lp
Numen

Hvala za nasvet. Zveste prijatelje bomo poiskali, saj bi zares rada, da Marko stopi po podobni poti kot si ti.

Kar se tiče bralne značke, pa smo do sedaj prebrali Pekarno Mišmaš, Petra Klepca in Klovn in strahovskega dola (Janja Vidmar)-tudi napeta zadevščina.

lp
Alenka

Včasih se da bralno značko obdelati v “izmenah” – malo bere otrok, malo pa starši. Mislim, da to ni narobe, saj slabši bralec ne more uživati v vsebini knjige, ker se preveč trudi s tehniko branja. Če mu nekdo del besedila prebere, lažje sledi vsebini in pridobi motivacijo za branje.

Lep pozdrav!

Sem učiteljica razrednega pouka in pred letom dni sem se tudi sama ukvarjala s problemom, kaj naj otroci berejo za BZ. Knjige morajo biti sevada zabavne, poleg tega pa kvalitetne (se pravi ne valtdisnijevski ponaredki). Imela sem srečno roko pri izbiri, saj sem otrokom svetovala briljantnega Primoža Suhodolčana, ki je premamil tudi tiste, ki do takrat niso radi brali. Za pokušino svetujem Živalske novice (malo v obliki stripa, malo v obliki časopisnih novic – zeeeelo zabavno), nato pa (malo zahtevnejše) uspešnice: Košarkar naj bo, Kolesar naj bo, Ranta vrača udarec.
Od starejših avtorjev so se otroci zaljubili (seveda) v Josipa Vandota in njegovega Kekca, Zelo zabaven pa je tudi Roal Dahl (Matilda , Čarovnice).

Otroku ponudite več knjig in naj se sam odloči, katero bo prebral. Pomembno je, da ima na izbiro knjige, ki so primerne njegovi starosti in opisujejo njemu podobne otroke. To noto je res čudovito zadel P.Suhodolčan.

Veliko uspeha in lepih zgodb!