Starši so mi umrli, ko sem bila še otrok, nikoli mi nihče ni nič dal, vse sem ustvarila sama.

Zanima me, če je tukaj še kdo tak,ki ni imel starševske pomoči ali ste vsi odvisni  od njih???

Jaz nisem dobila nic, pa so bili zivi, tudi dedovala nisem nic. Vse kar imam sem si kupila sama, tudi stanovanje na kredit pa ceprav sem bila vcasih tudi lacna.

Če kaj potrebuješ, kakšno pomoč ti lahko pomagam. Imaš vse kar v osnovi potrebuješ?

Tema nič komentirana. 🙂

Tudi jaz nisem od staršev dobila nič. Nič podedovala. Dobila kredit za stanovanje (po solidni ceni takrat, par let nazaj).  Ne v bolezni nič, ne za stanovanje nič. Pa nismo skregani! Ni pa res nekega toplejšega odnosa med nami. Žal.

Tako da se lahko zanesem le sama nase. Tako me je izučilo življenje.

Dobila nisem nič,z možem sva sama zgradila hišo. Kredit nekaj let nazaj je bil ugoden. Tudi on ni dobil nič. Nekaj časa sem mamo celo vzdrževala, je ostala brez službe, plačala še njene položnice, dala denar za hrano. Šele sedaj za mano prihaja, kako je bilo to takrat težko, kaj sem skozi dala.

Jaz sicer še imam enega od staršev, ki je načeloma pripravljen pomagati, ampak si tega ne more ravno privoščiti. Sem tudi sama za vse že od 16. leta, vedno delala in služila, skoraj vse, kar imam, sem si privoščila in zgradila sama. Ampak mi je to všeč – meni osebno je to veliko več vredno, ker sem s svojim trudom pridelala sama, si nekaj stvarila, se za to borila. Nimam viška, imam pa streho nad glavo 🙂 Mene osebno ne bi motilo, če niti dedujem ne kdaj kaj, sem mnenja, da mora človek pri 30,40,50 (ko večina izgubi starše) biti dovolj zrel, da je do takrat svoje življenje že ustvaril in ne potrebuje dediščine od staršev, če z njo v času, ko so še živeli, ni upravljal oz. za njo skrbel.

Kar si ustvariš sam je več vredno.