Brežice OŠ samomor
Jaz sem se tudi v najstniških letih hotela ubiti. Zelo resno sem načrtovala samomor, se pred tem tudi nekajkrat hudo samoposkodovala, beri porezala po rokah in obrazu, avse na koncu nisem odlocila za samomor kljub temu, da w okolica ni zmenila za moje krike na pomoč. Sem pa v sebi na nek način umrla oz. je odmrl zelo pomemben del mene.
Razlog za moje takratno obnašanje je bilo posilstvo. Vsi so vedeli, oče, mama, sosedje, pa so vsi pogledali stran.
1. Zajebali smo že čisto vse, kar se je dalo zajebat!
2. Internet je brez dvoma največja nesreča, bolje katastrofa za civilizacijo.
– ker mede ljudi, tudi odrasle
– ker nam/vam nudi vse mogoče
– ker nas sili, da sploh ne razmišljamo več
– ker nam v dom, v glavo prinese ničvredne informacije, od katerih 99% ljudi nima NIČ. To, da je v Lidlu sendvič cenejši za 20%, NI relevantna, pomembna informacija. Celo za reveže ne…
– internet je DALEČ NAJVEČJI kradljivec časa v zgodovini človeštva. Povprečje v EU je že (dve različno oceni) 5 ali 7 ur dnevno
– pripisujem mu tudi krivdo za skoraj vse otroke, v Sloveniji ali širše, ki so naredili samomor. Ter seveda tudi krivdo za mnoge odrasle, ki so predčasno odšli.
Če bi se zavzel, bi našel z lahkoto še nqjmanj 15 razlogov, da bi bilo internet najbolje UKINITI.
Vse morebirne rešitve bodo le delno delovale in žal ne bodo imele večjega vpliva na največjo težavo človečanstva.
———————————————–
Še to: druga, prav tako, oziroma še bolj nerešljiva, bojim se celo neozdravljiva težava človeštva, pa je neverjeten, vsako leto večji POHLEP elit.
Toliko kot je dobrega od interneta je tudi slabega.
Clovek ni bil narejen, da bo sprejemal novice iz drugega konca sveta. Vcasih si vedel za slabe dogodke v svoji vasi, najblizjem mestu, mogoce kaj se dogaja v drzavi. Danes vemo kaj se dogaja v eni majhni vasici v Indii.
tako se filamo z negativnimi informacijami. Clovek je vedno bil v svojem mehurcu razen posameznikov, ki so potem spreminjali svet. Danes ga lahko vsi- no vsaj zdi se nam, da ga lahko in da smo del vsega. Ceprav nam ni treba da smo.
Da si otrok vzame življenje, groza…
Ne bi pa jaz vsega naprtila telefonom in permisivni vzgoji. Sem letnik 1974, v času mojega šolanje v OŠ sta dva učenca storila samomor. Dekle se je obesilo, fant (sošolec) se je zadušil s plinom.
Tega je bilo vedno veliko, samo se informacije niso tako širile.
Kakorkoli…sožalje družini.
Moja izkušnja, 04.04.2025 ob 12:55
Jaz sem se tudi v najstniških letih hotela ubiti. Zelo resno sem načrtovala samomor, se pred tem tudi nekajkrat hudo samoposkodovala, beri porezala po rokah in obrazu, avse na koncu nisem odlocila za samomor kljub temu, da w okolica ni zmenila za moje krike na pomoč. Sem pa v sebi na nek način umrla oz. je odmrl zelo pomemben del mene.
Razlog za moje takratno obnašanje je bilo posilstvo. Vsi so vedeli, oče, mama, sosedje, pa so vsi pogledali stran.
Mi je prav hudo zate, da si imela takšno “družino”. Upam da si kot odrasla našla svoje ljudi, katerim si pomembna in so tam zate.
Hvala ker si delila to grozno izkušnjo z nami.
Mi je tudi hudo ker mi je čisto jasno da nisi izjema. Prej pravilo na žalost. Ljudje krivijo internet in vse možno. Pa v resnici so večinoma takšni razlogi kot tvoj. Otrokom se zgodi nekaj groznega. Ali ne upajo povedat in jih uničuje v samoti, ali pa povedo in nikomur ni mar ali pa še huje, krivijo njega. Tega je ogromno. Ampak o tem se ne sme govoriti. Internet je kriv. Pa telefoni. Ne ljudje.
žalostno396, 04.04.2025 ob 13:22
Da si otrok vzame življenje, groza…
Ne bi pa jaz vsega naprtila telefonom in permisivni vzgoji. Sem letnik 1974, v času mojega šolanje v OŠ sta dva učenca storila samomor. Dekle se je obesilo, fant (sošolec) se je zadušil s plinom.
Tega je bilo vedno veliko, samo se informacije niso tako širile.
Kakorkoli…sožalje družini.
To obdobje spreminjanja iz otroka v mladostnika, kasneje mladega odraslega je sila naporno. Možgani delajo preskoke v percepciji, dojemanju, preiszpraševanju vrednot, vzporedno se pojavljajo mentalne zanke, strahovi in zato je ekstremno pomembno imeti dnevno ustrezno vodstvo, pogovore, tu so pomembni odrasli, tudi šolniki, trenerji, kdorkoli, ki dela z mladimi (tudi veroučne skupine) seveda tudi starši. Da ubesedijo, da ne more biti vse črno, da budale so in vednk bodo, da se da poklice spreminjati, da je pomembno, da v življ.imaš in se obdaš z ljudmi, ki so tega vredni, da so podporni in ne zli (vrstniki) itd itd.
resno, 04.04.2025 ob 13:53
Podoben letnik in enako, v OŠ smo imeli od umorov, samomorov, prometnih nesreč, za pol razreda otrok je šlo tako, sam o tem se ni toliko govorilo in pisalo.
Ampak trenutno živimo v času, kjer je treba iskat krivce povsod drugje, le pri sebi ne. Če ni drugega je pa telefon kriv … bedarija!
replika na @žalostno396
vsi starši, 04.04.2025 ob 10:57
Vi sploh veste kaj gledajo in delajo in kaj vidijo vse vaši otroci na telefonu?
Enkrat se vsedite z njimi na kavč in naj brskajo in si dopisujejo kot ponavadi vi pa glejte zraven.
Po 15 minutah te ima, da bi jim vrgel telefon v steno, ker je to dobesedno ponemumljanje – še tistih par možganskih celic kar premorejo si vsakodnevno radirajo s traparijami.
Sej ne pustijo, da gledas zraven. Moja dva gresta stran. Se igrice mi ne pusti gledat, ko jih igra, kaj sele kaj drugega.
A pri vas otroci odlocajo, kaj kdo sme narediti in ne starsa?
Bogpomagaj, 04.04.2025 ob 11:08
Posledice “prijazne” vzgoje, ki namesto, da bi temeljila na temu, da otroke pripravi na funkcionalno odraslost, vzgaja mlade, ki so asocialni, narcisoidni, nedorasli, brez mehanizmov za obvladovanje in premagovanje težav in čustev, kot so razočaranje, jeza, žalost.
Ko bodo starši dojeli, da ni bistvo, da je otrok “srečen in zadovoljen” v vsakem trenutku, da mu ni treba vsega olajšati, da mu ne bo težko, da ni treba preprečit njegovih napak in da mora bit tudi razočaran, jezen, žalosten, da se mu mora zgodit krivica, da mora izgubit, da mora past, da mora naletet na težave, da mora tudi sam delat napake in da vsaki odločitvi sledijo posledice in če narediš nekaj, kar ni prav, sledijo sankcije, ki jih kot starš tudi striktno izvajaš (pa to nikakor ne pomeni, da se dereš na otroke, jih tepeš in podobne neumnosti), takrat bomo imeli spet mlade, ki bodo “odporni” na padce v življenju, ki ne bodo psihične razvaline ob prvih težavah, ki ne bodo bežali pred celim svetom, hkrati pa iskali pozornost in hvalo na vsakem koraku, ki se bodo znali spopadat s svojimi čustvi in reševat zadeve in bodo zrasli v funkcionalno odrasle, zrele in odgovorne ljudi… Dokler pa bo vse usmerjeno zgolj v to, da so otroci srečni, zadovoljni, da počnejo samo to, kar želijo in ne, kar je treba, imajo v vsakem trenutku zadovoljene vse potrebe, se jih vedno animira, se z njimi pretirano ukvarja, se jih zavija v vato in namesto njih rešuje vse težave, konflikte, se že vnaprej prepreči, da bi zares občutili karkoli drugega, kot zadovoljstvo… no, do takrat bomo imeli, kar imamo.
Dokaz za to vsi, ki kljub vsem napravam, tehnologiji in raznim facebookom, tiktokom in podobno, povsem normalno funkcionirajo, se družijo, imajo hobije, gurajo šolo bolj ali manj uspešno, sami hodijo na dejavnosti, doma kaj ponaredijo… Ker so bili vzgojeni tako, da vsem tegobam nekako znajo kljubovat in jih starši niso ujčkali kot ene novorojenčke celo otroštvo.
Tudi jaz se popolnoma strinjam s teboj.
Ko bi le več odgovornih staršev prebralo tvoje mnenje in se odločilo za takojšnje ukrepanje. Za začetek z majhnimi koraki, a tudi z majhnimi koraki se daleč pride.
robi9, 05.04.2025 ob 20:03
Razlog so bili pritiski s strani staršev po odličnih ocenah, ker je oče pediater, mati pa dela na ministrstvu, brat je bil zlati maturant….Ugledna družina.
Za starša vem, a poklic staršev a to še ne pomeni, da je bila deklica pod pritiskom!
Je pa zelo težko loviti pravo mero vzpodbude in zavedanja, da šola in ocene v življenju pa tudi niso vse!
Eni otroci bi povsem brez pritiska staršev ponavljali razredecže v oš!
Koliko tega dozirati je težava!
Vsekakor grozljivo!
Bi rekla, da je res.. Hudic je to.. Sploh je problem, ce je prvi otrok super v soli, brez problema dela odlicno.. Drugi pa ne toliko.. Starsi pa primerjajo in tudi otrok se primerja.. Hoce dosect isto, pa ne gre. Niso vsi isto intelektualno sposobni.
Ni vredno pritiskat, otrok tudi posredno cuti pritisk ni treba govorit.. Cuti reakcijo, odnos, nezadovoljstvo starsa..
Spet eden ki nima pojma, za komentirat je pa prvi….Sedaj bodo prihajala neresnice o pritiskih staršev na njo, ker je bil oče zdravnik ? Če je fakulteta ministrstvo, potem mama dela na ministrstvu, ja. Očitno to družino poznate osebno, da ste vse obveščeni…a žal narobe….Če bi druzino poznali, bi se ugriznili za jezik….zaenkrat je vsak “zakaj” to stvar družine in tistih vpletenih, tudi inštitucij….lahko pa seveda vprasate vse njene prijatelje, ki pred blokom ob svečkah sedijo že nekaj dni…ali prijatelje staršev, ki se trudijo, da bi bili podpora obupanim staršem………ampak, kot vi pravite, ki jih poznate…ugledna družina, pritiski….boste napisali javno opravičilo tule, ko boste videli da je bilo vaše govorjenje čisto natolcevanje? Verjetno je pa lažje obsoditi na pamet, potrebuje človek manj pameti in čustvene zrelosti…..nekaterim bi moral biti internet blokiran vidim….
Ena skoraj blizu, 05.04.2025 ob 20:23
Za starša vem, a poklic staršev a to še ne pomeni, da je bila deklica pod pritiskom!
Je pa zelo težko loviti pravo mero vzpodbude in zavedanja, da šola in ocene v življenju pa tudi niso vse!
Eni otroci bi povsem brez pritiska staršev ponavljali razredecže v oš!
Koliko tega dozirati je težava!
Vsekakor grozljivo!
Preden je skočila v smrt, je svojim sošolcem poslala sporočilo in se poslovila od njih, ker ni zmogla več pritiskov.
