Res je! Pričakovanja, tudi namišljena pričakovanja okolice, ne morejo biti vzrok! Potem bi to storili praktično vsi, sploh pa tisti, ki so doživeli kaj resnično težkega!

Saj ravno zato je to tako strašljivo! Lahko je navidez vse ok. Vsak najstnik pride do stisk, vprašanj, to je normalno, ne more biti drugače. Pač, normalen otrok, normalno odraščanje in tega kljub vsemu ne moreš preprečiti! To je grozljivo, ker si kot starš tako grozljivo nemočen, ne glede na vse!

Nemoč staršev, okolice me navdaja z grozo.

Kot je ena dobro zapisala. Vzgoja, pač otroci niso vajeni frustracij in jo predelovat, zato pa potem take ekstremne reakcije. Tega je dandanes velik več kot včasih

Vsi dozivljajo pritiske, verjetno ni starsa, ki mu cisto dol visi za otrokovo solo.. Stiske pri nekaterih so poleg sole se na drugih podrocjih, kako potem oni prezivijo.. Stiske doma, nasilje, revscina, locitve starsev, neuslisana ljubezen, slaba samopodoba itd.. Pa ne delajo kar  samomorov..

Tako da ja, ne vemo, zakaj..

Je pa prevec, letos prevec tega slisimo ali mogoce prej ni prislo v javnost.. Ne vemo..

Pa same punce,ti zadnji primeri.

Ja saj pred tem so bili tudi fantje, un, ki se je iz nebotičnika vrgel dol.

Kaj pa strokovna pomoč?

Mi smo bili zelo v strahu za sina v času covida. Ravno šel v srednjo šolo, soočal se s kronično boleznijo . Vrnitev v šolo je bila zelo težka. Smo celo prosili za strokovno pomoč, a smo bili zavrnjeni.

Reševali sami, kolikor je šlo , zagotovo pa daleč od optimuma. Bile so tudi grožnje. Hvala Bogu, je to šlo mimo.

Kakšno kronično bolezen?

Od kje ti stresice na c, s in z, ce zivis v tujini? No, jaz res zivim v tujini in iz svojih izkusenj lahko recem, da je slovenski solski sistem dalec od obupnega. Idealnega sistema pa ni nikjer.

Vsi samomorilci imajo taksne ali drugacne dusevne tezave in so ze genetsko nagnjeni k samomoru, saj se samomori pojavljajo v druzinah. Tudi mi imamo eno vejo sorodstva, v kateri so  se zgodili, a v nobenem primeru ni bilo pritiska za boljsimi ocenami. Poleg tega je znano, da samomori dostikrat sprozijo verigo samomorov, so nekako druzbeno nalezljivi pri labilnih osebah. Predk kratkim sta bila zelo publicirana dva poskusa samomora in to je bil lahko sprozilni faktor v tem primeru.

Takšna, ki zahteva veliko časa, prilagajanja, discpline.

Depresija?

ste že vsega napisali…mogoče še malo v smer…kot je depopulacija., ..kao se znebit mladine tak al drugač- da ne bo otrok po njih…evo, ta dekleta ne bodo rojevala …- nekoristnih jedcev-po Harariju…to je lahko tudi kot se reče- mind kontrol…v te smeri…tudi ti pametni telefoni in ta umetna omrežja kot je Tik-tok…to je vse načrtno z namenom …kot šolski sistem – že od vrtca dalje tekmovalnost, šteješ samo uspešen in petkar…razmišljanje v te smeri,…in ja…dekle , ki je odšlo…- ja, pripadala si…točno takšna kot si bila…

Kar šest mojih bližnjih je končalo s samomorom.

ja, saj…to vrednotenje človeka…recimo, ko se zanosi , vau kao čudež, vso ljubezen se daje…pride malček v sistem vrtca, šol…takoj tekma, koliko kdo dosega, kam gre ta ljubezen…tekmuje se s sistemom, drugimi otroci, starši, …izgine ta prvinska brezpogojna ljubezen , ki preveva ob črtici zanositve…zakaj to izgine…in se bitje obravnava z ocenami…primerja z sošolci, sosedi, sorodnikovimi otroci…ne, to bitje , je tu prišlo, da se samo uresniči kot želi…pa kaj ,če ima dvojke ,trojke…bo šlo po svoji poti, ne po moji, recimo, če sem inžinir…lahko je kar želi…zakaj se rabi to čudežno bitje ob rojstvu spreminjati po naših pričakovanjih…koga tu slepimo…od malega peremo ta bitja , ki pridejo lahko čisto preprosta…pa jih ukalupljamo nekaj na milo in silo pa svoje…žalostno res…vsekakor marsikatera lekcija starša…,da bitje želi samo brezpogojno ljubezen, pripadnost, podporo…ostalo bo to bitje samo našlo- kaj bo počelo…

Ne!

Diabetes.

ja, saj…to vrednotenje človeka…recimo, ko se zanosi , vau kao čudež, vso ljubezen se daje…pride malček v sistem vrtca, šol…takoj tekma, koliko kdo dosega, kam gre ta ljubezen…tekmuje se s sistemom, drugimi otroci, starši, …izgine ta prvinska brezpogojna ljubezen , ki preveva ob črtici zanositve…zakaj to izgine…in se bitje obravnava z ocenami…primerja z sošolci, sosedi, sorodnikovimi otroci…ne, to bitje , je tu prišlo, da se samo uresniči kot želi…pa kaj ,če ima dvojke ,trojke…bo šlo po svoji poti, ne po moji, recimo, če sem inžinir…lahko je kar želi…zakaj se rabi to čudežno bitje ob rojstvu spreminjati po naših pričakovanjih…koga tu slepimo…od malega peremo ta bitja , ki pridejo lahko čisto preprosta…pa jih ukalupljamo nekaj na milo in silo pa svoje…žalostno res…vsekakor marsikatera lekcija starša…,da bitje želi samo brezpogojno ljubezen, pripadnost, podporo…ostalo bo to bitje samo našlo- kaj bo počelo…

Nikogar ne slepimo. Ce hoces, da bo otrok imel lepo, udobno zivljenje, se bo pac moral potruditi, da bo boljsi od konkurence. Tako je bilo ze tisocletja nazaj. Imas pa moznost vzeti otroka iz sole in ga vkalupljati po svojih merilih, ko ga solas doma. Lahko ustanovis podobno skupnost kot so Amisi, in delate po svoje, a tudi v tem primeru se je treba potruditi za prezivetje, ker cic ne da nic. Ne more tvoj otrok cele dni luftat in viseti na elektroniki in pricakovati, da mu bo dobro v zivljenju. Brez muje se se cevelj ne obuje. Stari ljudje so to vedeli, ko se ni bilo sluzbe do 4 ali 5h popoldne. Se zivali vejo, da se je treba potruditi, delati in se vnaprej pripraviti na zimo, a nekaterim ljudem se to nikoli ne posveti.

In ne, otrok ne more vedno postati kar zeli. To je cisti mit. Postane lahko samo tisto, za kar ima talent, nagnenje in moznosti za solanje, oz. usposabljanje.

Mimogrede, inžinir se pise z e: inženir.

Danes je bil celo na Dnevniku prispevek o tem samomoru.. Ocitno opazajo, da je ze kriza in ni vec hec. Nikoli se ni o tem prej porocalo. Pa se je dogajalo.

Ko se bo dojelo, kaj počnejo odrasli, starši otrok, in ko se bo pristopilo k njihovi obravnavi, se bo izboljšalo tudi prvi otrocih.

Poglejte nervozo odraslih, nestrpno komunikacijo, ves čas bolano dokazovanje, kdo bo koga z(a)jebal, nespoštovanje prometnih in drugih predpisov, tiščanje v rit na cesti, zmerjanje, žaljenje, vmešavanje v delo učiteljev… Vse to so odrasli. Kakšni naj bodo potem otroci?

Odrasli se zamislite pri sebi, ne pa na to sporočilo odgovarjati z žalitvami. Za trenutek obmolknite in si vsaj enkrat recite, da boste reagirali drugače, prijazno… Tu se začne pot k bolj zadovoljnim otrokom in k manj njihovim stiskam.

Bo šlo?

ojojj groza..sem zadnjič videla po Tv dnevniku..sem najprej mislila, da je izmišljotina, ampak očitno je še kako res.Katastrofa.

8. razred..moj sin je v osmem razredu..kar na jok mi gre..

Kaj je vzrok..težko je to. DOsti je v karakterju, genih, so pa otroci definitivno pod pritiskom zaradi šole. Ampak jaz ne bi krivila učiteljev, oni ne zahtevajo petic..Krivila bi starše in učence same, eni dejansko preveč zahtevajo od sebe in so perfekcionisti..

grozno je to, ko 14 letnica sama konča življenje..pa ni malo tega letos..kaj se dogaja??

Najhujsa stvar za starsa.

Imam 3 otroke in pritiski šole so obupni. Mi nismo imeli niti 50% tega kar imajo sedaj naši otroci. Vem, da šole izven Osrednje Slovenije nimajo (vse) takih ocenjevanj in strogih testov, ker obstajajo šole (na gorenjskem vem za primere) kjer ima skoraj cel razred 5ke v vseh razredih pri vseh predmetih in vem, da obstajajo šole, kjer se dogaja, da so v vseh razredih v vseh letih samo 3 petice, nekaj 4 in ostalo 3,2 in 1. Noben me ne bo prepričal, da so otroci v teh šolah zabiti in v onih šolah sami geniji. To je višja agenda ravnateljev in politike, da zmanjša število ljudi ki bodo imeli moznost pridobiti visoko izobrazbo.
Glede odločb, šole jih same vsiljujejo! Vem za preveč primerov, ko učiteljica starše skoraj prisili v to, da uredijo odločbo za otroka že v 1. Ali 2. razredu. Ko otrok malo bolj grdo riše, bolj okorno drži svinčnik, ko črke bolj grdo izpisuje ali ko bolj počasi napreduje v branju. Govorimo o 1., 2. 3. Razredu. Govorim o konstantnem kritiziranju na govorilnih urah, otrok ne uspe vsega napisati, otrok se zasanja, otrok nečitljivo piše. Vsi smo imeli take sošolce in to je v življenju popolnoma normalno! Eni prej, eni kasneje, eni bolj estetski in temeljiti, eni manj. Taki otroci so zrasli v normalne ljudi z normalnimi poklici, tukaj pa že od konca vrtca učiteljice vsiljujejo samo 1 pravi način in to je način “pridne ubogljive deklice” in kdor kakorkoli izstopa od tega merila, je v šoli gledan kot da je z njim nekaj narobe. Sploh aktivni in tehnični fantje so v teh naših šolah velikokrat gledani kot luzerji, ker “niso dovolj pri miru”, ker “ne pišejo dovolj lepo”, ker “so glasni” itd.

Ti, ki tako zapis in napadaš osebnostno si največ o sebi povedalo in tvojem odnosu do sočloveka, tudi otrok, tudi lastnih. Le kam lahko pobegne tvoj otrok, da ne sliši vsako drugo besedo kako je v tvojih besedah pr*** in nor. V ogledalo se poglej in takšni ste največji problem. Druge napadate, žalite in ste dejansko vzrok nasilja. In to iz ljubega miru izvedete rafalni napad na osebo. Zamisli se nad seboj.

Imamo v razredu otroka dveh zdravnikov. Oče ima svojo prakso, mati dela v KC LJ. Ta fant je živčna razvalina. Od 7ega razreda dalje se več ne druži z nikomer, ker se uči uči in še enkrat uči. Vpisan dodatno na ure angleščine 2x tedensko, nemščine 2 x tedensko, glasbena šola. Ko dobi 4ko že sprašuje učitelje kdaj in kako lahko popravi, ker ptrebuje samo 5ice za vpis na srednjo šolo. Hči mi pravi, da sta starša redno na govorilnih pri vseh učiteljih. Lani je bil pri par predmetih med oceno in so mu rekli, da mora pripravit še neke predstavitve. Hči je rekla, da konec leta  je bila gužva in da teh predstavitev ni predstavljal pred razredom. Zaključeno je imel vse navzgor. Sedaj so 8r.  V 9 ima npz. Ne bi rada bila v njegovi koži. Prinesel je že tudi kakšno 3jko domov. Starša dejavna v starševski skupini v stilu  zakaj dobivajo več ocen kot je dovoljeno, ta test ni bil ok moral bi se ponavaljat, zakaj pišeje neke probne kviz teste a bo to ocenjeno to je proti pravilo, kaj sprašuje ta kaj sprašuje oni itd itn. Upam, da se bodo sedaj malo pomirili ko se je zgodilo kar se je v Brežicah.

se strinjam glede odločb in vsiljevanja..od sodelavke primer je isti..konstantno je mogla hodit v šolo, in ja,,otrok tretji razred..Ne sodeluje, piše počasi, zasanjan, dela po svoje, drugače sicer recej brihten, ne sledi, ima svoje komentarje na snov itd..in učiteljica je dobesedno izsilila odločbo, čeprav je bila ta mama zelo proti..dolgo je trajalo,da je popustila..Otroka poznam, se drugače občasno družimo, super fant, malo samosvoj, brihten..

Ocene, ja..naša šola je taka, kjer na testu piše 5 par učencev, se zgodi, nemalokrat, da ni niti ENE SAME petke..recimo slovenščina, mat, ang, kemija..

Na drugi šoli piše 5 več kot pol razreda in ja, a so tam taki geniji pri nas pa bebci??

Da ne govorim o likovnem pouku, kjer je trojka zelo pogosta ocena. Petk pa za vzorec. Likovni pouk?? Na šoli od brata pa vsi 5, od A do Ž. likovni.

šole niso iste in ni fer. Eni otroci dejansko čutijo večji pritisk.

Aja… Kje pa..  to pa ne. V sloveniji se to ne dogaja

točno to..Tudi mi imamo en tak primer v razredu. Punca uboga reva se tako žene..Starši pa konstantno na šoli, zakaj to, zakaj ono, imamo tudi viber grupo in stalno nekaj komentirata, kaj bi moralo biti in zakaj ni..Ona je profesorica na gimnaziji, on je nek inžinir, ne vem..In ja, ko dobi oceno 4, se joče. Ubogi otrok. verjetno ne samo za to, ker je razočarala sebe, ampak bolj zaradi staršev, kako bodo reagirali. In tudi ona popravlja ocene, dela neke plakate, seminarske naloge, da dobi čimveč petk zraven, če ji ne bi uspelo na testih. Ker mora imet vse 5, je rekla sama.

Zdaj pa, kar se tiče vseh petk..Tudi moj sin jih je imel, ampak, on je delal za šolo precej malo, je zelo brihten, tudi šel na gimnazijo, kjer je bila visoka omejitev.Da bi pa za to moral delat cele dneve, ni šanse, jaz ne bi dovolila, da se toliko uči.. Matematike se praktično ni učil, pa je vse znal, ima pa tudi zelo dober spomin in se ni učil dosti tudi ostalega ne..Ta punca od mlajšega sina sošolka, zdaj v devetem,ojojoj, uboga reva. Vidi se ji, da je utrujena in pod pritiskom.

Pikira na II gimnazijo. To pomeni, da mora imet max točk. Sploh je ne teram k učenju – če bo imela pogoje naj se vpiše, če jih ne bo imela, obstaja kup drugih šol, na katere bo prišla brez težav in imela tam več od življenja kot na II. Če bi morala že sedaj cele dneve delat za to, da pride na željeno gimnazijo, kako bo šele potem delala, ko bo na tej gimnaziji? Najlepša leta bodo šla mimo v stresu in drilu. Hvala lepa! Na škofijski ni omejitve.