Brezupna zveza
Pozdravljeni.
Saj ne vem če je sploh prav, da tukaj pišem o tem, ampak ne vem več kako naprej in na koga se sploh obrnite. V zvezi sem s partnerko 20 let, vendar že 10 let najina zveza počasi umira, če že ni umrla. Jaz se še nekaj trudim, ona je hladna kot led. Vem kaj boste rekli, če ni za bit je za it. Ampak tukaj pa se potem zaplete zaradi otrok. Imava dva otroka ki sta zelo navezana en na drugega. Ona dovoljuje deljeno skrbništvo samo za starejšega 13let, za mlajšega 5let pa ne, češ da otrok tako avtomatsko pripada mami, o deljenjem skrbništvo za mlajšega, sploh noče slišat. Trenutno se živimo skupaj in otroka sta zmeraj bolj pogosto priča najin prepirom. Brez njiju si pa tudi ne znam predstavljati življenja, zato vztrajam v tej zvezi ker se bojimo, da bom na koncu ostal sam.
Sem v podobni situaciji, zato ti svetujem nekaj ur terapije, kjer bosta s pomočjo terapevta to nekako predelala. Mogoče je konec partnerskega odnosa, starševski pa bo ostal- in oba se morata potruditi, da tega uredita, zavoljo otrok, ker drugače bodo otroci zelo trpeli. Ne rabita biti najboljša prijatelja, ampak po 20 letih se razidita mirno, z razumom, da se ne bodo otroci potrebovali odločati med vama, drugače jih bosta zaznamovala za vso življenje.
Zakaj pa vztrajaš pri deljenem skrbništvu?’ Meni ta koncept ni všeč, 2 tedna na mesec pri očetu, 2 pri mami. Naj bosta stalno pri njej, k tebi pa naj hodita npr. 1 x med tednom in vsak drugi vikend. Večina ima tako urejeno in je čisto ok. Ko bosta večja, dogovorjeni dnevi običajno odpadejo, ker sama dva lahko rečeta, da gresta pa danes k očetu.
Verjamem, da imaš rad otroka, vendar si ne kompliciraj si življenja, pristani na predloge ženske (saj bo ona imela več dela in manj prostega časa), sebi pa uredi svoje življenje, pa maximalno izkoristi čas, ko boš z otrokoma. Bolj kot boš v nekaj silil, bolj bo ona proti, bolj kot boš silil v nekaj, več bo konfliktov … Ločitev pa je že tako težka.