Ima kdo od vas doma britanke?

To sprašujete za mladiče?

Mi imamo dolgodlaka britanca,colorpoint barva…pravi puhi…

Jaz. Kaj te zanima?

Tako.. želela bi tudi kaj info o slovenskih vzrediteljih in pa na splošno o pasmi od ljudi, ki imajo izkušnje z njimi

Mi smo jih kupili od vzreditelja iz MB Tezno,opravljen veterinarski pregled,cepilna knjižica…nimajo pa rodovnika,so pa čistokrvni britanci. Ima kratkodlake in dolgodlake,saj imajo doma več staršev iz različnih legel.

Koliko se spomnim,smo prvič hodili na ogled nekje v začetku marca lansko leto,saj so bili že stari takrat en mesec,saj so se začele samice spet gonit nekje v začetku februarja. Za oddajo so pripravljeni v starosti dobrih treh mesecev,ko so popolnoma samostojni…

To so tako miroljubni mački,to samo jedo in spijo,cartljivi,inteligentni,no naši so dolgodlaki,se tudi ves dan negujeta in umivata dlako,res je,da sta vsak dan skrtačena,dlaka je kot puh,vata…če se odločite kdaj za dolgodlakega,seveda…idealni za otroke,lahko se otrok dere,skače…to samo spi…nič ju ne moti…

Vem pa,da moja je vsak dan gledala od jutra do večera oglase,ker ko je dal vzreditelj gor oglas,v roku pol ure so bili vsi razprodani,moraš biti kar hiter…začnite to spremljat nekje spomladi,komaj nekje marca,vzrediteljev je več,najbolj pa je važno,da so pred oddajo veterinarsko pregledani in da imajo cepilno knjižico…

Black hawk, čistokrvna mačka brez rodovnika ne obstaja. Tvoj britanec je samo maček, podoben britancu. Nakup mačke brez rodovnika se odsvetuje.

“Imam čistokrvno žival brez rodovnika”… pa jo imate res?

Še vsebina linka:
Kaj sploh je rodovnik?
To je uradni dokument, ki ga izda določena organizacija (kinološka, felinološka) in dokazuje poreklo živali – se pravi, kdo so predniki psa ali mačke. Kako ste torej lahko prepričani, da je vaša žival »čistokrvna«, če nimate nikakršnega uradnega potrdila, kdo sploh so njeni predniki? Poleg tega je rodovnik zagotovilo, da so starši izpolnili pogoje, ki jih določajo različni vzrejni pravilniki – torej, da so opravili vzrejni pregled in zdravstvene teste, ki so določeni za vsako posamezno vrsto in pasmo in so zato primerni za nadaljnjo vzrejo. In še en pomemben vidik rodovnikov: v zakonodaji Republike Slovenije je določeno, da se psico ali mačko lahko pari šele pri enem letu starosti in da mora med dvema kotitvama miniti vsaj 290 dni, kar morajo upoštevati vse organizacije vzrediteljev, ki rodovnike izdajajo. Torej vam rodovnik zagotavlja tudi to, da vzreditelj svojih živali ne preobremenjuje in izkorišča s prepogostimi in prezgodnjimi legli.
Če žival ne bo hodila na razstave, rodovnika ne rabi
Rodovnik nima absolutno nikakršne zveze z razstavljanjem živali. Kot je omenjeno zgoraj, je rodovnik dokazilo o poreklu živali in o tem, da njeni starši izpolnjujejo vzrejne pogoje. Z nakupom rodovniške živali si novi lastnik zagotovi, da bo dejansko dobil predstavnika pasme z lastnostmi, ki so značilne za njihovo pasmo in to nikakor ne pomeni, da se mora takšna žival udeleževati razstav. In morda kot zanimivost: za razstave mačk rodovnik sploh ni potreben! Namreč, možno je razstavljati tudi »navadne« domače mačke, vseh velikosti, barv in oblik, ki lahko celo dosežejo naziv svetovnega prvaka.
Starši moje živali so rodovniški, moja žival pa rodovnika nima, ker mi vzreditelj ni želel delati dodatnih stroškov s pridobivanjem »papirjev«
Po ceniku ZFDS je cena rodovnika 10€, po ceniku KZS pa 24€ na mladiča, kar je zanemarljiv strošek v primerjavi s prodajno ceno mladiča. Raje se vprašajte: zakaj moja žival nima rodovnika, če sta starša rodovniška? Najverjetneje zato, ker ne izpolnjuje pogojev za pridobitev le-tega: bodisi starši, za katere vzreditelj trdi, da so starši mladiča, to niso. Možno je, da starši zaradi kakršnihkoli prirojenih hib, bolezni, agresije, ipd niso dobili vzrejnega dovoljenja. Ali pa vzreditelj ni opravil vseh potrebnih zdravstvenih testov, s katerimi bi potrdil, da starša nista nosilca katere od pogostejših bolezni, ki lahko pestijo njihovo pasmo. Čisto možno je, da boste »čistokrvno žival brez rodovnika« sicer res dobili za pol cene, vendar se je že ničkolikokrat potem izkazalo, da so vso razliko v ceni in še veliko zraven, novi lastniki pustili pri veterinarju, na koncu pa morda celo ostali brez težko pričakovanega novega družinskega člana.

Dejansko so pri vzreji rodovniških mladičev visok strošek ravno obvezni in priporočeni pregledi, ki jih mora vzrejni par opraviti, da izpolni pogoje, da je leglo lahko priznano kot rodovniško. Cena samega rodovnika (lista papirja) je pri tem popolnoma zanemarljiva in če vzreditelj »ne želi delati dodatnih stroškov«, potem varčuje pri stroških vzreje in ne pri strošku rodovnika.

Za ilustracijo si poglejmo, s kakšnimi stroški se sreča vesten vzreditelj Maine Coonov, ki so ena najbolj priljubljenih pasem mačk v Sloveniji. Navedba velja, če vzreja pod okriljem ZFDS, ki je del organizacije FIFe. Stroški, ki so navedeni, so prosto dostopni na internetu.

Obvezni testi/pregledi, ki po pravilih ZFDS veljajo za pasmo Maine Coon:

RTG slikanje kolkov z uradno oceno v eni od priznanih organizacij (OFA): cca 100€
Vzrejni pregled pri veterinarju: cca 35€

Poleg tega večina vzrediteljev izvede tudi priporočene teste, ki pa so:

Genetski test za hipertrofno kardiomiopatijo in spinalno mišično atrofijo: cca 60€
RTG slikanje kolen (vključeno v ceno slikanja kolkov)
UZ srca in ledvic (pregled vsako leto): cca 100€/leto
FeLV in FIV test: 20€

Torej skupaj za skoraj 300€ stroškov za eno vzrejno žival samo za zdravstvene preglede, da ne omenjamo ostalih administrativnih stroškov, kot so registracija vzrejališča, nostrifikacija rodovnikov staršev, prijava legla itd. Stroški znajo biti še bistveno višji za druge živali, odvisno od zahtev vzrejnega pravilnika. S tem, da se stroškov oskrbe, razstav in različnih izpitov pri delovnih živalih sploh še nismo dotaknili. Mislim, da je več kot jasno, da se da bistveno več privarčevati z opuščanjem teh nujnih aktivnosti, kot pa pri naročilu »papirja«. In posledice razmnoževanja živali, ki niso zdravstveno pregledane, ki so morda preagresivne, da bi dobile vzrejno dovoljenje, imajo prirojene ali druge zdravstvene napake, ali pa kjer se vzrejne živali preobremenjuje z neprestanimi legli, so več kot očitne.
Moja žival je bila »nadštevilčna« v leglu in zato ni dobila rodovnika
V Sloveniji pri psih že desetletja ni več omejitve, koliko mladičev v leglu lahko dobi rodovnik. Pri mačkah pa teh omejitev sploh nikoli ni bilo. Tako da, prosim, ne nasedajte ponudnikom poceni mladičev, ki bojda niso dobili rodovnika zaradi »nadštevilčnega« legla. Če starši izpolnjujejo vse vzrejne pogoje in jim je parjenje dovoljeno, potem bodo vsi mladiči dobili rodovnik – pa naj bo v leglu samo eden ali pa 12.
Rodovnik ni nobena garancija, da bo žival zdrava
To je absolutno res! Tudi rodovniške živali obolevajo tako za naključnimi, kot za pasmo značilnimi boleznimi. Ampak, »čistokrvni brez rodovnika« obolevajo za boleznimi, ki so značilne za določeno pasmo, bistveno pogosteje, saj starši niso bili ustrezno zdravstveno pregledani ali pa zaradi zdravstvenih hib niso dobili vzrejnega dovoljenja in lahko določene bolezni prenašajo na potomce. In pri rodovniški živali boste vsaj vedeli, da je etični vzreditelj poskusil zmanjšati verjetnost tega na minimum in če je vzreditelj res dober, vam bo stal ob strani in pomagal, če bo pri vašem novem družinskem članu šlo karkoli narobe z zdravjem. Navsezadnje je tudi zanj pomembno, da stremi k temu, da do podobnih situacij v njegovi vzreji v prihodnosti ne pride.

In še to: če v oglasu piše, da imajo »starši opravljene vse potrebne zdravstvene teste«, to ni nujno, da je res in predvsem, da so rezultati teh testov taki, kot morajo biti. Zato pred nakupom živali natančno preučite, kateri so obvezni in priporočeni testi za to pasmo, kakšni morajo biti rezultati testov in od vzreditelja zahtevajte rezultate staršev na vpogled. In ne pozabite, vsaka rodovniška žival gre v nov dom čipirana in z evropskim potnim listom!

Verjetno ste že prebrali ali slišali stavek »Adopt, don’t shop!« – torej, posvajajte živali in jih ne kupujte. Lahko bi dodali še drugi del – če pa kupujete, kupujte »z glavo«! Torej, če želite žival brez rodovnika, jo vzemite v lokalnem zavetišču ali pri kateremu od društev, ki se ukvarja s problematiko reševanja zavrženih živali. Absolutno pa ne plačujte za živali, ki nimajo rodovnika, saj s tem naredite prostor za nova legla, ki se vzrejajo v vprašljivih razmerah in s tem v večini podpirate preprodajalce živali, ki razmnožujejo živali z določenimi hibami in preobremenjujejo samice s preštevilnimi legli, oddajajo mladiče prezgodaj in veterinarsko neoskrbljene (niso cepljeni, razglisteni, označeni s čipom), da privarčujejo pri stroških. Samo zato, ker je neka žival podobna določeni pasmi, to ne pomeni, da je »pasemska«. Ni vsaka siva mačka britanka, ni vsaka dolgodlaka mačka perzijka, ni vsak majhen bel pes maltežan in ni vsak velik črn pes labradorec. Če nima rodovnika, lahko samo rečete, da imate »mačko, podobno Maine coonu« in »psa, podobnega nemškemu ovčarju«. Pred nakupom se natančno pozanimajte o značilnostih pasme, ki vas zanima, in primerjajte ponujeno žival s tem. In ponovno – če rodovnika nima, nimate nikakršnega zagotovila, da gre resnično za to pasmo in da žival ni križana povsem naključno.

Tudi če vas s prispevkom nismo prepričali, da so samo rodovniške živali »pasemske«, za vse ostale pa lahko rečemo le, da so (bolj ali manj) podobne določeni pasmi, vseeno upamo, da smo vam dali vsaj malo materiala za razmislek. In da se boste naslednjič, ko boste opazili oglas za »čistokrvnega brez rodovnika« vsaj malo ustavili in pomislili – »a res?«. Če pa se bo po prebranem samo en človek premislil glede nakupa tovrstne živali, bo to vsaj en droben korak v pravo smer.

Sama imam 3 kratkodlake britanske mačke in te mačke potrebujejo redne kontrole pri veterinarju. Sem pa kupila moje tri muce pri isti vzrediteljici, ko so bile stare 16 tednov. Po karakterju pa so te muce zelo prijazne do ljudi in mirne. Je pa res da se zanje mora odsteti kar veliko denarja (minimalno 1000+ evrov stane ena britanka ). Jaz sem za moje tri placala krepko čez 4000 evrov (natančneje 4400 evrov) ampak to so taki cartki da je zanje vredno vse. Imam pa dve muci v barvi colorpoint in eno v barvi van.

Zakaj naj bi pa ravno britanke potrebovale redne kontrole pri veterinarju?

To tudi mene zanima. Naj bi bile zdrave, razen linija s klapouhkami, te so bolj občutljive.

Znanci imajo dve. Njo in njega. Mirni, prijazni, potrpezljivi, vse super, super karakter, ampak pametni niso prav prevec in najgneji so k debelosti.

Genetski test za hipertrofno kardiomiopatijo in spinalno mišično atrofijo: cca 60€

RTG slikanje kolen (vključeno v ceno slikanja kolkov)

UZ srca in ledvic (pregled vsako leto): cca 100€/leto

FeLV in FIV test: 20€

Zakaj je vse to potrebno, ce so pasemski macki vredni vec od navadnih? Tole bolj kaze na to, da so zaradi vzreje (inbreeding) bolj nagnjeni k deformacijam in boleznim.

Bolj pravilno bi se bilo vprašati, zakaj ljudje tako zlahka in brezvestno štepajo mačke brez rodovnikov oziroma dopuščajo tudi nenadzorovana parjenja navadnih domačih mačk, se ti ne zdi? Denar, kaj pa si mislila? To še zdaleč ne pomeni, da so mačke brez rodovnikov oz. mešanke bolj zdrave, le rezultatov ni, ker nimajo opravljenih testiranj. Ampak oni jih pač štepajo iz ljubezni. Kupijo jih pa taki, kot je Black hawk, ki ni pomislila, zakaj so bile njene mačke toliko ceneje. Še manj se je vprašala, kakšen vzreditelj je to (no, saj ni, gre za šteparja), ki mačke razproda 1,2,3. Tak, ki mu dol visi, kaj se bo z mački zgodilo. Pri pravem vzreditelju takole na hitro mačke ne dobiš. Niti navadne mačke prek zavetišča, društva, prostovoljcev.

FeLV in FIV test nista vezana na poreklo mačke. Opravlja se pri mačkah v zavetiščih, mačkah v začasnem skrbništvu, rodovniških, pa vsake toliko se še kdo drug spomni, da bi bilo to pametno opraviti. Nima pa tu poreklo mačke nikakršne veze, ker gre za okužbo. Katero v največji meri širijo ravno mačke, katere imajo lastniki iz gole ljubezni, pa svobodo si zaslužijo, breznanje vse naokoli in podobno. Kakšna je usoda okuženih mačk, za katere ni primerno poskrbljeno (in se za okužbo ne ve, ker niso testirane, saj pa so samo navadne mačke), vemo. Kolikšna je možnost prenosa in kakšne so posledice, tudi.

In še en aha moment. Pasemske mačke, ki testov ne opravijo in nimajo sreče, da bi imele odgovornega lastnika, postanejo mašine za produciranje mladičev, ki jih je kupila Black hawk. Rodovnikov dobiti ne morejo, ker so na testih pogrnili, služi se pa z njimi z dobičkom, ker testov ne opravljajo in prišparajo denar. Če pa misliš, da so zaradi tega, ker nimajo rodovnika kar naenkrat postale brezhibne in zdrave, potem ti pa nekaj pri sklepanju ne gre po pravih tirnicah.

Drugače pa, britanka, najboljša mačka. Samo prave vzreditelje moraš poiskati, potem pa uživaj s pravo rodovnisko muco.  Informacij glede britanke in glede vzrediteljev v Sloveniji pa je na spletu več kot dovolj.

Zelo lepe muce, puhaste, ni večjega užitka kot božati britanko. So zelo crkljive, prijaznega karakterja. Obstaja več mačkarn kratkodlakih britank, poznam eno v okolici Celja, drugo na tolminskem območju, itd. Stanejo okrog 1000 evrov (kastrirani/sterilizirani, sicer pa 3000 – če ti ga sploh prodajo, nekateri nočejo prodati nekastriranih). Verjetno so sedaj v tej inflaciji cene še višje. Glede tega, da bi morali britanke kaj več obiskovati veterinarja pa ne vem. Pri mojem ni bilo treba, morda so pa kakšne linije bolj nagnjene k boleznim.

razumem recimo, da so rodovniške linije živali delali za delovne živali, ki so morali imeti določene lastnosti. Ampak da zaradi mačk, ki so namenjene crkljanju, eni zganjajo takega hudiča. za ljudi pravijo, da je dobro, da se ne parijo med seboj v žlahti, za živali bi naj to bilo pa dobro? Ali samo za veterinarje, ki s tem služijo ?

Pri registriranih vztediteljih se britanke sigirno ne parijo v zlahti.  Ta izjava  je samo plod nepoznavanja vzreje. Če želiš žival z določenimi lastnostmi,  vzameš rodovnisko. Izbereš pa pasmo, ki te lastnosti, ki jih želiš, ima.  Pri kao čistokrvni brez rodovnika pa seveda tega ne dobiš.

pri mačkah gre samo za videz. S tem, da eni razvijajo neke klapouhe mačke, kar je samo po sebi deformacija.

Kaj pa naredijo z mladiči, ki kljub čistokrvnosti, ne dosegajo standardov?

Meni so najbolj všeč čisto običajne mačke. Tako po značaju kot po videzu in sposobnostih.

sliši se kot popolna mačka zame! 🙂

vse domače mačke so takšne, če se za njih od kotitve dalje lepo skrbi. Problemi pri mačkih so lahko samo zaradi zanemarjanja, zlorab in neustreznega vedenja do njih.

Ravno pri rodovniški vzreji so paritve načrtovane in kontrolirane, tudi sorodstvena razmerja. Pa ja ne misliš, da se šteparji nerodovniških s tem obremenjujejo? Tako ali tako porekla ne morejo dokazati.

Mladiči, ki ne dosežejo standardov, se prodajo/oddajo kot mladiči pet kvalitete. In imajo ravno tako rodovnik, samo da niso primerni za nadaljnjo vzrejo in razstave. Za samo vzrejo se tako ali tako puščajo le redki in to so tisti, za katere je nekdo napisal, da so dražji in jih je težje dobiti. Vsi ostali gredo v nove domove že sterilizirani in kastrirani. Pri šteparjih pa nič od tega, vsi so tako vrhunski, da so primerni za štepanje naprej. Pa magari s prvim, ki je neki pasmi samo podoben, sorodstvenih vezi in porekla tako ne morejo slediti. Ne šteparji, ker jih to niti najmanj ne zanima, kupci pa tudi ne, ker se pred nakupom niti o tem niso pozanimali, kako se NE kupi mačka v žaklju.

To se pa zelo motiš. Ne gre samo za videz, čeprav seveda tudi. Za določeno pasmo je značilno vse kar te privlači ali odbija. Značilnosti določene pasme so točno določene in prava rodovniška mačka temu popolnoma ustreza. Majhne razlike so le v karakterju, da je npr ena bolj cartljiva od druge in podobno, a značilnosti pasme so pri vseh. Zato pa si vsak izbere po svojem okusu in ne vsi iste pasme. Rodovniska mačka ni mačka v žaklju, ko ne veš kaj bo zraslo. Dobiš točno to kar si kupil. Nekaterim je všeč ena pasma, drugim druga, tretjim pa navadna domača. To je to.