Ja, tudi njega še udari. Pravzaprav je do mene še najmanj napadalen, ve, da ne popuščam. Ko je ugriznil sestrično smo bili najprej ogorčeni, povedali smo mu, da to ni prav. Sam od sebe se ji je opravičil in ji rekel, da ve, da je ne bi smel ugrizniti, ker grize se jabolko… Potem je šel spat – niso se več igrali skupaj, bil je sam v svoji sobi in zaspal.

Meje pa preskuša, ja. Ker vidim, da veliko stvari naredi nalašč, ob tem pa opazuje najine reakcije. To so čisto “nedolžne” zadeve od npr. nekoga pohodi, naredi nekaj za kar bi še ob polnoči, če bi ga zbudili, vedel, da ne sme,… Midva vztrajava, itak. Jaz sem sploh trmasta po naravi. :)) Težava je v tem, da nisem več tako prepričana sama vase in da se vse večkrat zalotim, ko se poslužujem dretja. On pa itak opazi, da me (naju) je iztriril. In se samo smeji. 🙁

V vrtec sicer rad hodi – njemu ni kazen, da ne more biti z nama z malo doma. Se pa vseeno razveseli, ko ga ob 14ih prideva iskati.

LP

Zelo se strinjam, da so otroci veseli, če jim odrasli postavi meje. Pri svojih sem opazila, da so si včasih prav vidno oddahnili (s čisto pravim izdihom), ko je po pregovarjanju, moledovanju, kompromisiranju padla (ponavadi mamina, ker oči je preveč nežna duša:-))) ena konkretna odločitev (“Zdaj je pa tega dovolj. V tem trenutku….:-)). Saj sliši se grozno, ampak otrok se po mojem takrat v resnici prav sprosti, ker mu v situaciji, ki ji sam ni kos, nekdo namesto njega doreče stvari in poda rešitev.

Žogica Nogica, to, kar ti doživljaš je čisto normalno. Kolegi imajo otroke podobne starosti in pridejo zadnjič, pa rečejo, da sem jih zdi, da jim cele dneve nekaj prepovedujejo, pa pojejo levite, pa kričijo na njih, da to ni prav … To dajemo vsi skozi. Je pač obdobje, ko otroci preizkušajo meje. Naš jih je pač malo prej, je pa tudi sovpadlo z rojstvom sestrice. Edina rešitev je doslednost. Res. Najdi nekaj, kar učinkuje in to potem uporabi vsakič, ko pride do ‘prekrška’. Če vidiš, da te gleda, kaj boš naredila, ga kaznuj. Saj vidiš, da kar čaka. Tudi jaz sem se že zalotila, da se začenjam dreti, zato sem uvedla stopnice. Konec dretja. Se sploh ne sekiram več. Na stopnice, pa je.