Buk – vprašanje!
Imam eno teoretično vprašanje za zvestega knjižnega molja Buka: 🙂
če bi moral npr. na samotni otok (ali, bog ne daj, v samico) in bi ti bilo dovoljeno vzeti s sabo le eno knjigo, ki bi jo lahko “žvečil” do konca življenja ali pa vsaj veliiiko let – za katero bi se odločil? (no, recimo, da ti “dovolimo” tri, za rezervo, a vseeno eno izpostavi – če bi lahko le eno, katera bi to bila).
Upam, da ne zameriš mojemu radovednemu drezanju v globine tvoje duševnosti, a to vprašanje se mi je utrnilo kar tako, ko sem tukaj malo brala teme in pomislila, koliko knjig si pa ti že moral prebrati v življenju… (no, lahko odgovoriš tudi na to retorično vprašanje, če veš vsaj približno številko!)
Hvala za morebiten odgovor,
veliko veselja ob nadaljnjem branju in
lep pozdrav,
Maja
uf!
samotni otok
1. Kako iz moške rebre narediti postavno žensko (Richard Ashcroft)
2. Tako je paradižnik gojila moja mama (Tom Waits)
(s priročnikom z nasveti, kako ukrepati pri črevesnih motnjah zaradi gensko nemanipulirane zelenjave)
3. Reševanje socialnih konfliktov na samotnih otokih (Waters, Gilmour)
samica
1. 13 izvirnih načinov kako se ubiti ( M. Brecelj)
2. Kako premagamo občutek nesposobnosti, če nam ne uspe suicid (Edmund Gliser)
3. 1000 odličnih razprav zakaj se ne splača živeti (Andrej Hauba)
(za vsak slučaj, če bi me moj neusahljiv optimizem držal pokonci)
Prebral pa sem natanko 3572 knjig, 1003 na pol, 5897 knjig pa sem odložil po prvih straneh.
Maja, pojma nimam koliko knjig sem prebral. Prav tako ne morem navesti nobene, ki mi je spremenila življenje ali odkrila neodkrita obzorja (kot jih nekateri radi navajajo na tem forumu). Nimam najljubše knjige. Zdelo bi se mi celo žalostno, da bi bil sposoben eno izpostaviti, ko pa je toliko odličnih del. Je pa nekaj avtorjev, ki so mi zelo ljubi.
pozdrav!
Skoraj zagotovo zato, ker sem včeraj po nekaj letih dobil vrnjen CD od Verve-ov (A storm in heaven). In on je bil pevec. In še danes leži tu poleg tipkovnice. In ta CD mi je že od nekdaj zanič. In skoraj zagotovo ga ne bom nikoli več vtaknil v stolp. Dočim so mi pa pri srcu glasbeniki pod toko 2 in 3. Verve pa imajo le en dober album. Urban Hymns. In šele zdajle mi je postalo jasno, da dobim vrnjene le stvari, ki so zanič. Če sem iskren, sploh nisem vedel, da se posodil ta CD. Ampak, kakorkoli že, zato!
Tom Waits je leta 83 imel hudo prometno nesrečo zaradi paradižnika. Bil je na obisku pri mami, ki je imela bojda bajen vrt. Založila ga je z domačim paradižnikom, ki ga je položil na zadnji sedež avtomobila. Na poti domov je na cesti nenadoma zagledal na cesti neko povoženo žival, močno stisnil na zavoro, s tem pa je ves paradižnik zabrisalo v šipo. Žival je sicer obvozil, ni pa obvozil tovornjaka, ki se je peljal nasproti, ker ga ni videl, kajti paradižnikova šipa je bila popolnoma nepregledna. Leta 83 paradajz še ni bil tako voden. Zato.
Maja, Zdenka, regla, kiklca in Irena, kakšen lep šopek oboževalk. Potrebno bo nujno redefinirati privlačnost moških in verjetno (vsaj pri nekaterih ženskah) še pred popolno moško zadnjico uvrstiti na seznam literarno podkovanost. Gotovo na veliko veselje in v optimizem tistih plašnih, negotovih tipov, ki ob športnih dogajanjih (primarno testosteronsko izživljanje – pogosto tudi v namen očaranja) običajno grejejo bližnjo klopco s kakšnim berilcem v naročju.
Morda res, vendar je najslabša moška zadnjica takšna, ki izraža pomanjkanje zajetnosti – torej sindrom praznih hlač. Ergo branje najverjetneje deluje proti temu sindromu. Kar se mene tiče, bi literarna podkovanost lahko kompenzirala rahlo izražen sindrom praznih hlač.
Popolno zadnjico ima nekaj moških, približkov je že nekaj več, bere pa grozno in silno malo moških! (Gotovo manj kot jih ima popolno zadnjico!)
Marsikaj lahko sklepamo, tudi to, ja, da večini žensk zadostuje dobra rit, ne gledajo pa, da ta rit sloni na barskem stolčku noč in dan (op.pis. glej druge forume). In kaj ti potem pomaga se poročit s tako ritjo, če je potem nimaš doma za občudovat. Ali pred sabo na kolesu ali pred sabo v hribih! Tega se pa premalo zavedajo!