Butale
Kako je butalski župan silil v NATO
Nekoč je nekemu Američanu uspelo, da je na zemljevidu odkril deželico, imenovano Butale. Pa ga je stvar začela zanimati. Pobrskal je tod in tam ter odkril, kako je z Butalci in pametjo. Namreč, da se od zmage Butalcev nad pametjo pamet užaljeno drži precej stran in jih tudi pogledati noče. Pa je bila dežela butalska sicer kar lepa, ne preveč revna in ne preveč bogata ter prav v srcu Evrope.
Nič čudnega, da se je Američanu utrnilo, da bi tu znale biti kake koristi zanj. Pa je ob prvi priliki javil butalskemu županu, da bi morda Butalci lahko vstopili v njihovo zvezo NATO. Seveda, če bodo pridni in dostojni, pa nekaj pogojev bo treba prej izpolniti. Butalski župan se je čutil globoko počaščenega, da se takšna velesila sploh zanima za Butale in z obema rokama je pograbil priložnost. Američan je obljubljal številne koristi, ki bi jih to prineslo Butalam, župan pa si ni upal nespodobno vprašati, kaj konkretno bo to doprineslo butalskemu blagru. Pa kaj naj bi spraševal, saj se ve (“ali pa tudi ne”, si je drznila blekniti pamet), zakaj vsi vstopajo v NATO.
Tako je razglasil butalski župan veliko čast in Butalci so se počutili globoko počaščene, še bolj kot zaradi svojih nagnusno dobrih žemljic (opla, menda so po novem razpočnice, samo kaj ko Butalci, skregani s pametjo, niso brali pravopisa). Začelo se je vsesplošno slavje in priprave na vstop Butal v NATO. Pa je rekel zagnanim Butalcem Američan takole:
“Najprej je treba preceniti situacijo in videti, ali so Butale res čisto OK za članstvo. Vam bomo mi poslali svojega strokovnjaka, ki vam bo, za primerno plačilo seveda, ocenil situacijo kot OK in vse koristi, ki jih bodo Butale imele. Seveda bo tudi v zvezi z butalskim vojakom in policajem potrebno nekaj ukreniti, da bosta dostojna in primerna članstvu NATO.”
Samo po sebi se razume, da take časti ne bi zavrnil noben Butalec (s pametjo je seveda drugače). Morda edino Cefizelj, ki je bil znan grozovit razbojnik in tudi nekoliko manj skregan s pametjo. Že v preteklosti je zadušil sedem ljudi in tri ženske, medtem ko se o Butalah ni pisalo, pa menda celo prenekatere iz inozemstva.
No pa so poslali Američani strokovnjaka. Udobno se je namestil v najboljši butalski gostilni in se dobro podprl z nagnusno dobrimi razpočnicami in svinjino (pri kravah se nikoli ne ve). Seveda na račun butalske občine. Hodil je naokrog in si nekaj zapisoval v svoj zvezčič, pri tem pa občasno zmajeval z glavo, da to ne bo dobro za vstop v NATO. Pa so hiteli Butalci za njim in marljivo popravljali vse, kar mu ni bilo všeč.
Pa presnetemu strokovnjaku marsikaj ni bilo všeč. Tako je na primer zahteval, da Butale poskrbe za svojo vojsko, nabavijo (časom primerno) tanke in težko orožje, usposobijo vojsko in policijo, pa tudi kako letalo za župana ne bi bilo odveč. Letalo je za imenitnost, oborožitev pa seveda proti morebitnim Tepanjskim (opsa, po novem Talibanskim) teroristom, ki bi lahko prišli na idejo, da bi kradli nagnusno dobre butalske razpočnice ali pa tudi repo z njiv in rejene svinje iz hlevov. Lahko bi celo oskrunili imenitna butalska tla ali pa babi in dedcu porušili kočuro na koncu vasi.
Vse predlagano se je zdelo butalskemu županu jako imenitno. Le malce ga je skrbelo, da morda sami Butalci vsega tega ne bodo znali.
“Dont’t worry, be happy …oziroma, nikar si ne delajte s tem skrbi”, je rekel ameriški strokovnjak. Bolj potiho pa dodal:
“Money makes the world turn around”. Samo kaj, ko ga Butalci niso razumeli. Edino Cefizelj, ki je medtem postal že mednarodni razbojnik, je razumel besedo “money” in milo se mu je stožilo, da bi spet v rokah držal občinsko blaganjo.
“Mi bomo k vam poslali še več svojih strokovnjakov, ki vas bodo za majhen denar vse to naučili. Pa tudi po zelo ugodni ceni vam bomo prodali tanke, orožje in letalo. Še prihranili boste.”
Pa so bili spet jako zadovoljni občinski možje. Le Cefizlju in pameti ni šlo vse v račun. Je že tako, da sta Cefizelj in pamet vedno v opoziciji. Pamet enostavno zato, ker je pametna, Cefizelj pa zato, ker ga je zaskrbelo, da bodo vsi ti strokovnjaki in priprave krepko osušili butalsko občinsko blagajno in bo zanj ostalo le bore malo.
Pa je tudi prenekateremu Butalcu padlo na misel, da zna vse to stati precej več podkovanih in zvrhanih tolarjev, kot jih je v občinski blagajni in mu stvar ni bila všeč. Samo teroristi so jako nevarna zadeva, veliko bolj kot grozoviti razbojnik Cefizelj, s katerim je večkrat obračunal butalski policaj.
“Kaj moremo”, so sklenili.
“Svinje, repo in žemlje je treba zaščititi, pa naj stane, kolikor hoče!! Če tudi vse svinje, repo in žemlje, kar jih Butale premorejo.”
Butalski župan pa je še ponosno dodal:
“Če teroristi do zdaj niso vedeli, kje so Butale, bodo pa od zdaj naprej zagotovo. Grdavži grdi teroristični, vedite, da vam Butalci ne damo svojih žemelj, repe in svinj, pa naj stane, kar hoče. Rokomavhi grdi, naša vojska budno pazi vsak dan, edino v nedeljo počiva.”
No Ježek…jaz pa mislim da nismo v manjšini.
Je pa vprašanje kako bo.
V Pivki smo bili v večini tudi proti temu, da bi dobili svojo občino, pa so nam jo vseeno “pomaknili”. Na suho, brez vazelina.
Zdej čakamo, da nam pomaknejo še kako Nato bazo.
Potem ga bojo pa našim deklinam pomikali uni dvakrat pečeni….s 25 dolžine in naprej v hlačah….pa se tega v bistvu še najmanj bojimo.