Bye…
Odpeketala bom..danes dobim obiske,popoldan pa moram pred službo še v nabavo…Zato vas pozdravljam..limam vsem lepe cmočke…sem pa čist trapasta ratala k sem pisala te pesmi..sm not padlaaaa. bemtiiiiii MAričkaaaaaa…a si ti tud kej not padla???
Oh, ljuba moja muca, jest sm tolk notr padla, da
ven ne morem ….. je ježek prav povedal, se počutim
nekoliko senti menti. Pa malo me daje žalost, ker ne
morem biti z vami ….. toliko, kot bi želela.
Pa malo me daje jeza na tiste, ki jih ni! Le kje vraga
se potikajo?
Pa malo žalost in otožnost, ker še vedno nismo realizirali
tistega, po čemer tako vsi po vrsti hrepenimo….
A sem tudi vesela, srečna, zadovoljna, nekam u luftu….
pa kaj vem, kje še.
Sanje, ki se jim vsake toliko časa prepustim, me popeljejo
v ples listja na cesti, ki se mi je včerajo vrtelo pred avtom in
mi zaigralo balet narave …. o kako čudovit pogled…. to je treba
doživeti, tega se ne da opisati. Kot bi snežilo … barvno listje??
Božansko lepi občutki, božansko lep pogled…. ki me je peljal
v sanje, v najlepše, kar človeku ostaja vedno kot samo njegova
last, kamor ima drugi dostop le, če se mu dovoli …. in potem v tihi
gluhi noči ob plesu listja še pogled nedolžne srne, ki se vstopi
pred avto in gleda, prestrašena, a vseeno tako pokonča, kot bi se
za nekaj in nekomu želela žrtvovati. Pa sva se sprazumeli … oja,
najprej sva se nekaj trenutkov gledali, nato je sklonila glavo, jo
še enkrat dvignila na slokem vratu in potem počasi odcapljala nazaj
v hrib in čez poseko v gmajno …. o ti bitje narave, ti lepota nepopisna,
ki napolnjuje srca z radostjo do življenaj, z voljo do biti to, kar smo……
Želela bi, da bi lahko to doživljali, privoščila bi vam rada vsa ta občutenja, ki s tako polnostjo in nepopisno širokostjo napolnjuje srce …
uh … jest jo mam nekje .. tisto vinilko :)))
na .. dej nej te vsaj tole mal pocrkla :))