ćđ
Naša abeceda ima 25 latiničnih črk in med njimi ni ć in đ.
V prevzetih besedah, zlasti v imenih, pa v slovenščini uporabljamo še druge črke, in sicer:
1. črke z ločevalnimi znamenji – žal jih ne morem zapisati, lahko pa jih vidite v Slovenskem pravopisu iz leta 2001na 3. strani, v 6. paragrafu – (to so denimo: a) preglas, b) črta čez l, ki se uporablja ponavadi v poljščini, c) tilda, tj. grafično znamenje v obliki valovite črte nad črko, npr. v španski besedi senor), č) krogec nad črko, npr. v švedščini, …)
2. črke q, w, x in y, ki stojijo v abecedi takole: y za p, w, x in y pa v tem zaporedju med v in z
3. črki ć in đ, ki stojita za č ozorima d
Za ć in đ je zadeva kolikor toliko večini jasna, se mi vsaj zdi, ne vem pa, kako da toliko Slovencev ne ve, da npr. x ni slovenska črka. Na teh forumih praktično vsi sexajo, se ukvarjajo s sexom …
No, če to dejavnost obvladajo tako dobro kot svoj materni jezik, ni čudno, da že precej časa praktično izumiramo :-)))
Dobro, jasno mi je, da ć in đ nista slovenski črki, ni mi pa jasno, zakaj v administraciji (javna uprava), ponekod za đ uporabljajo zapis dj ponekod pa đ.
Pa če uporabijo zapis dj, zakaj potem pri tujih priimkih/imenih z x (npr. Max) ne uporabijo zapisa ks?
Mislim, da bi morala biti raba poenotena, ker pa ni, pa prihaja do zmed v stilu “ali je to slovenska črka ali ne”.