Včeraj sem gledala “čebelico majo” v živo. Med dojenjem sem opazila mravljico, ki je nekam hitela po tleh v naši sobi. Pa sem razmišljala ali naj jo pohodim ali pa raje ugotovim v katero luknjo bo zavila, da grem spet v bojno opremo pa špricat. In ko tako vneto opazujem, zagledam pajkovo mrežo. (le od kje, saj sem prejšnji teden sesala po sobi ??????) In sem si mislila, tole zna pa biti zanimivo. In res mravljica se je nevarno bližala mreži in pajkec je bil na preži. In ko je bila dovolj blizu se je spustil in jo povlekel v mrežo, nekajkrat jo je obrnil kot pujska na ražnju, po moje jo je malo privezal z nitjo. Ker sem z dojenjem že končala, sem rekla da ga grem mal strašit. In sem pihnila narahlo proti njemu, pa je pobegnil, se je skril zadaj za radiator. Je nekaj časa čakal in prišel nazaj, mal prečekirat kako je s kosilom. Mravljico sem mu pustila, z namenom da danes prečekiram kaj in kako.

Bila sem kot kakšen otrok, ki raziskuje in bila sem vsa vznemirjena od dogajanja. Kako je lahko “narava doma” zanimiva :-))

O,PM,hvala za zgodbico.A ni lepo ko se počutiš kot otrok ki raziskuje.?

Uboga mravljica. :((( Si jo kar pustila hudobnemu pajku za malco. :(( :))))

Pri meni takšno opazovanje pajkove pojedine pod nobenim pogojem ne pride v poštev, ker se pajkov bojim kot hudič križa in vsakega nemudoma eliminiram s sesalcem. Seveda prej namontiram ta dolgi nastavek, da mi slučajno ne bi skočil na roko. Tako da se dogaja, da pri nas poje sesalec tudi ob 11h zvečer ali ob pol sedmih zjutraj. :)))

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,-))))))))))))))))))))))))))

Cmok za tole zgodbico!

Ja kaj pa naj bi naredila. Se ponudila pajku v zameno za mravljico, tako kot se je Maja ponudila pajkovki namesto rilčkarice?

To pa neeeeeeeeeeee, se bojim pajkov kot hudič križa, sam ta je mičken, bo pa tudi pri meni pela cev sesalca, sam ga bom pustila, da se mal še naživi in da se jaz “naužijem narave”.

Sem pa videla, da ima zadaj veliko zdrobljenih glavic in ritic mravljic, ki nepovabljene hodijo k njemu. MORILEC, he he he.

:)))))))) Tudi jaz postajam kot otrok, ko z malim odkrivava svet. Zadnjič sva 15 min. čepela na mostu čez Ljubljanico in opazovala pajka, kako si plete mrežo… Nato sva zagledala podgano in skozi njegove oči sem ugotovila, da je kar zanimiva živalca (seveda iz varne razdalije). Je zanimivo, da smo drugače tako okupirani z lastnimi mislimi, da sploh ne opazimo stvari okoli nas.
LP Punček

Pajk je verjetno najljubša žival mojega 22mesečnika; namreč ne izgovori nobene druge živali razen pajka, ki je sicer “paj” ampak vseeno dovolj razumljivo. Od včeraj ima puloverček s pajkovo mrežo in je takooooooo ponosen… Jaz pa sem ponosna, da mu nisem uspela vcepiti v glavo mojih predsodkov.

To zadnje poznam. Meni je mož zagrozil, da me bo nekam sunil, če bom skakala pred otrokom zaradi živalic. Mali (6)se jih ne boji, se pa mi smeji, ker me je strah. Saj sem mu že razložila, da kakšne smo ženske :-))), samo še vedno mu je smešno.