Ja, točno tako. Deževen nedeljski dan le ni bil tako cartkajoč, kot je kazalo zjutrej. Kosilce je še ratalo skuhat, in spečt češnjev štrudeljček… že takrat v bolečinah, ki niso in niso ponehale. Stopnjevale so se in me skoraj umorile. Smrk, smrk.

Ni blo druge, kot it na urgenco. Dežurna otroška zdravnica je bla kot nalašč zame. Hm, pa tudi dežurna medicinska bratca ne. Posebno tisti, ki me je odvedel v sobico zraven, zagrnil zaveso… in dejal: “lezi na posteljo in sleci hlačke”… potem pa …. “zdej bo piknila čebelica”…. in aaaaaaaaaauččččč, bila je veeeeeeeeeelika šponta!!!! Ti lumpi lumpi medicinko, jst sem pa mislila da………… upsssssssssss………… s

Zdej moram pa počivat………….. ;(((((((((((((((((

Kaj za eno oštjo si staknila pa ti?

ma kaj ti vem……… kao išias al heksenšus……….

te moram spet peljat nekam gor…..pa sebe tudi.Doza mi je popustila…..

da se punca pozdravi……….kam jo boš vlekel zdaj???

Helčika….ti kar počivaj…..v miru….pa možek naj te kaj “popedena”….

in………izkušnje?????mislim, te jeres tak bubalo?…opsssssssssssssssss……

mogoče pa je bilo napačno “želo”…hehehehehe

pokliči me kaj..opsssss

še buba, še zmerej…. tle stokam kt da bi…… no, bom tiho…..

veš kaj, če me hočeš slišat me pa kar ti pokliči, men se ne da zmerej klicat!