Najdi forum

Naslovnica Forum Koronavirus Cepivo covid

Cepivo covid

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 9644, 05.11.2022 ob 11:35

Odgovor na objavo uporabnika
Hahajaja, 05.11.2022 ob 11:33

Odgovor na objavo uporabnika
robi9, 05.11.2022 ob 11:11

Cepilni genocid.

https://www.planet-lepote.com/zakaj-nenadoma-in-nepricakovano-umirajo-zvezdniki-in-profesionalni-sportniki?fbclid=IwAR3Z_DUF1Vp496ecpWTUk8bkBmgkIRGbIpEaiYI9XZ2AEdL8MPYzDHKgUAM

Zelo zalostno skor ne mors verjet da je resnicno

Ja zato ker ni😂

Kako mislis,da ni?????Da niso mrtvi????

Odgovor na objavo uporabnika
Hahajaja, 05.11.2022 ob 11:36

Kako mislis,da ni?????Da niso mrtvi????

Pravim da nenadne smrti športnikov niso nekaj novega in vsekakor ne zaradi cepiva. Pri večini primerov gre za genetske motnje, kardiovaskularnega sistema ki niso bili diagnosticirani, in zato pri večjem naporu pride so zastoja srca, veliko primerov so pa tudi močni udarci v prsa itd. Je pa tudi res da čedalje več športnikov jemlje aditive npr. eritropoetin ki poveča kisik v krvi. Kriv je pa za večino srčnih napak pri športnikih. In teh smrti je bilo veliko že pred kovidom. Pa še to da je kar veliko športnikov umrlo zardi okužbe z kovidom in niso bili cepljeni. V glavnem ne govori nekaj o čemer sploh nimaš pojma in ne spremljaš.

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 9644, 05.11.2022 ob 11:50

Pravim da nenadne smrti športnikov niso nekaj novega in vsekakor ne zaradi cepiva. Pri večini primerov gre za genetske motnje, kardiovaskularnega sistema ki niso bili diagnosticirani, in zato pri večjem naporu pride so zastoja srca, veliko primerov so pa tudi močni udarci v prsa itd. Je pa tudi res da čedalje več športnikov jemlje aditive npr. eritropoetin ki poveča kisik v krvi. Kriv je pa za večino srčnih napak pri športnikih. In teh smrti je bilo veliko že pred kovidom. Pa še to da je kar veliko športnikov umrlo zardi okužbe z kovidom in niso bili cepljeni. V glavnem ne govori nekaj o čemer sploh nimaš pojma in ne spremljaš.

Ja vsak po svoje vidi,sam resnica pa zareže kot nož.

Odgovor na objavo uporabnika
Hahajaja, 05.11.2022 ob 11:54

Ja vsak po svoje vidi,sam resnica pa zareže kot nož.

Točno to. Lej jaz ti povem pač dejstva. Sam pa si ustvari svoje mnenje.

Odgovor na objavo uporabnika
Samo povem, 05.11.2022 ob 09:32

Odgovor na objavo uporabnika
vprašam, 05.11.2022 ob 08:05

Se ljudje še vedno cepijo?  Že pred dvema letoma je bilo cepljenje komaj zadovoljivo ( cca 55%  ?). Se sedaj še kdo odloča za cepljenje? Ne mislim, da nihče, a verjetno le peščica.

Število polnoletnih cepljenih na dan 3. 11. 2022 v Sloveniji, 1 219 747 ali 70%

lahko navedeš vir? Ker se obdobju najvecje cepilne hajke nismo prisli na to cifro (hb). Ali so pac vsteti v to cifro vsi pospikani, tudi ce je odvzadnjega minilo ze vec kot leto? Podobno kot so boli pod nepospikane v bolnicah steti vsi z eno dozo, pa vsii z dvema a z manj kot w4 dni od zadnje  da se je cifra nespikanih ja zdela ogromanska? Ali pa kot so izbrali dvomestno cifro absolutnega tveganja za prokocijo, jer relativna, ki je 0,x , ji impredivna? Katera marketing strategija je tu na delu tokrat?

 

Debilno si degenerirano in psihično bolano, da zagovarjaš genocid.

To je edino dejstvo.

Odgovor na objavo uporabnika
robi9, 05.11.2022 ob 12:12

Debilno si degenerirano in psihično bolano, da zagovarjaš genocid.

To je edino dejstvo.

Naprej malo poglej kaj genocid je.

Covid = genocid.

https://www.facebook.com/100080329861820/videos/1512866232534786

Odgovor na objavo uporabnika
robi9, 05.11.2022 ob 12:38

Covid = genocid.

https://www.facebook.com/100080329861820/videos/1512866232534786

Wao facebook, pa kaj si nor.

Covid = Genocid.

http://www.televizijaas.si/oddaje/video/3593-predstavljamo_vam_doc_dr_bernard_gorsak_1_11_2022

Ne vem, kako se vam zdi, mene za moje cepljene bližnje skrbi in me jezi vsak trot, ki še vedno to zagovarja pri vseh znanstvenih prispevkih ki so zdaj na voljo.  Kako more biti kdo tako nemoralen da kljub dokazom o neverjetni škodljivosti  še vedno vztraja, da so ta klinčeva cepiva za ljudi dobra? Mogoče gre res za pobijanje, malo po malo? Bomo videli, čeprav raje ne bi. Seznam prijavljenih stranskih učinkov ki so jih že takoj objavili ob pogojni odobritvi, je dolg. Nikomur ne želim niti enega stranskega učinka, ampak vidim, da malo po malo ljudje kar zbolevajo in nekateri tudi umrejo.

Upoštevati je treba, da vsi tisti, ki so se cepili 2x, zdaj štejejo za necepljene. Spike protein pa se nabira v organih še mesece, zato je vsak naslednji odmerek še doza več in predstavlja večje tveganje.

Če se ne motim, ste morali za tretji odmerek podpisati, da se cepite na lastno odgovornost? Ja.

Covid = Genocid.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-epidemije-pricakovana-zivljenjska-doba-nizja.html

Odgovor na objavo uporabnika
robi9, 05.11.2022 ob 16:42

Covid = Genocid.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-epidemije-pricakovana-zivljenjska-doba-nizja.html

Živo si pa še kljub “genocidu”, ha robi?

😆😆😆

Odgovor na objavo uporabnika
Vir, 05.11.2022 ob 11:57

lahko navedeš vir? Ker se obdobju najvecje cepilne hajke nismo prisli na to cifro (hb). Ali so pac vsteti v to cifro vsi pospikani, tudi ce je odvzadnjega minilo ze vec kot leto? Podobno kot so boli pod nepospikane v bolnicah steti vsi z eno dozo, pa vsii z dvema a z manj kot w4 dni od zadnje  da se je cifra nespikanih ja zdela ogromanska? Ali pa kot so izbrali dvomestno cifro absolutnega tveganja za prokocijo, jer relativna, ki je 0,x , ji impredivna? Katera marketing strategija je tu na delu tokrat?

 

 

NIJZ na svoji strani Precepljenosti proti covid-19 v Sloveniji pravi, da je bilo cepljenih na dan 4. novembra 2022

z 1 odmerkom 1 263 851

z 2 odmerkoma 1 221 522

s 3 odmerki 664 647

s 4 odmerki 58 952 ljudi.

Odgovor na objavo uporabnika
uau, 05.11.2022 ob 16:40

Upoštevati je treba, da vsi tisti, ki so se cepili 2x, zdaj štejejo za necepljene. Spike protein pa se nabira v organih še mesece, zato je vsak naslednji odmerek še doza več in predstavlja večje tveganje.

Če se ne motim, ste morali za tretji odmerek podpisati, da se cepite na lastno odgovornost? Ja.

Motiš se.  Pri nobenem odmerku ni bilo treba ničesar podpisovati.

 

Link

https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5MGRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9

Odgovor na objavo uporabnika
Grafen, 04.11.2022 ob 16:31

Zdaj pravijo,da je res v cepivu pfazer grafen,kaj pa v drugih cepivih?Moderna?

grafen je povsod v cepivih COVID19…patologi pravijo da so pred covidom na obdukcijah našli strdke pri 10% ljudi, zdaj je smrti ogromno in v 90% so strdki- kaj vam to pove???

Celo EMA dodaja nezazeljene ucinke.

prevod:

Comirnaty in Spikevax: kot neželeni učinek dodana močna menstrualna krvavitev.

Odbor PRAC je priporočil, da se v informacije o zdravilu doda močna menstrualna krvavitev kot neželeni učinek z neznano pogostostjo pri cepivih Comirnaty in Spikevax mRNA COVID-19.
Močne menstrualne krvavitve (močne menstruacije) so lahko opredeljene kot krvavitve, za katere je značilna povečana količina in/ali trajanje in ki ovirajo fizično, socialno, čustveno in materialno kakovost življenja osebe. O primerih močnih menstrualnih krvavitev so poročali po prvem, drugem in poživitvenem odmerku zdravila Comirnaty in Spikevax.
Odbor PRAC je dokončal oceno tega varnostnega signala po pregledu razpoložljivih podatkov, vključno s primeri, o katerih so poročali med kliničnimi preskušanji, primeri, o katerih so spontano poročali v sistemu Eudravigilance, in ugotovitvami iz medicinske literature.
Po pregledu podatkov je odbor sklenil, da obstaja vsaj razumna možnost, da je pojav močne menstrualne krvavitve vzročno povezan s temi cepivi, zato je priporočil posodobitev informacij o zdravilu.
Pregledani razpoložljivi podatki so večinoma vključevali primere, za katere se je zdelo, da niso bili resni in so bili začasne narave.
Menstrualne motnje so na splošno precej pogoste in se lahko pojavijo iz različnih razlogov. Med njimi so tudi nekatera osnovna bolezenska stanja. Vsaka oseba, pri kateri se pojavi krvavitev po menopavzi ali jo skrbi sprememba menstruacije, se mora posvetovati s svojim zdravnikom.
Ni dokazov, da bi menstrualne motnje, s katerimi se srečujejo nekatere osebe, vplivale na razmnoževanje in plodnost. Razpoložljivi podatki zagotavljajo zagotovilo o uporabi cepiva mRNA COVID-19 pred in med nosečnostjo. Pregled, ki ga je opravila delovna skupina EMA za nujne primere, je pokazal, da cepiva mRNA COVID-19 pri nosečnicah in njihovih otrocih ne povzročajo zapletov v nosečnosti ter da so enako učinkovita pri zmanjševanju tveganja hospitalizacije in smrti pri nosečnicah kot pri osebah, ki niso noseče.
Odbor ponovno poudarja, da vsi razpoložljivi podatki potrjujejo, da koristi teh cepiv močno odtehtajo tveganja.
Zdravstvene delavce in bolnike spodbujamo, naj še naprej poročajo o primerih močnih menstrualnih krvavitev svojim nacionalnim organom.
Odbor PRAC bo še naprej spremljal primere tega stanja in bo dodatno sporočil, če bodo potrebna nova priporočila.

 

vir: https://www.ema.europa.eu/en/news/meeting-highlights-pharmacovigilance-risk-assessment-committee-prac-24-27-october-2022

In predno se razni ononimnez zopet oglasi, naj preveri spletno stran. Ta osebek bo morda dojel, da je to URADNA spletna stran EMA.

 

je pa tudi res, da so bile narejene precej velike raziskave kako bi grafen lahko pogal pri nadzorovanju zzdravja. Raziskava se najde shranjena v National Library of Medicice, National Center for Biotecnology Information
Graphene-Based Sensors for Human Health Monitoring
Senzorji na osnovi grafena za spremljanje zdravja ljudi

delni prevod:

Ker svetovno prebivalstvo hitro narašča in se pričakovana življenjska doba ljudi drastično podaljšuje (Vaupel, 2010; Takei et al., 2015), se zdravstveni sistem sooča z vse večjimi stroški in bremeni, zato morajo vlade najti izvedljive rešitve za zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe brez povečevanja stroškov zdravstvenega varstva (Pantelopoulos in Bourbakis, 2010). S pristopi preventivne in personalizirane medicine (Ng et al., 2009) je mogoče zgodaj odkriti in diagnosticirati bolezni, ki se spreminjajo z zdravstvenim stanjem. Napovedati je mogoče tudi tveganje za nastanek bolezni in ga uporabiti za premagovanje izzivov s povečanjem stopnje ozdravitve in preživetja ogrožene populacije, hkrati pa zmanjšati skupne stroške zdravljenja (Narayan in Verma, 2016; Tricoli et al., 2017). Z rednim ali stalnim spremljanjem kritičnih znakov in biomarkerjev lahko sistemi za spremljanje zdravja celovito ocenijo zdravstveno stanje, kar lahko izjemno koristi pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni skupaj s pooperativno rehabilitacijo, kar lahko bistveno zmanjša breme zdravstvenih sistemov in izboljša kakovost življenja (Yao et al., 2017).
Senzorji, vključno z nosljivimi in vsadljivimi senzorji, so ključni sestavni del sistemov za spremljanje zdravja in vmesnik s človeškim telesom, zato lahko zaznajo in izmerijo različne signale ali analite z visoko specifičnostjo in občutljivostjo (Narayan in Verma, 2016). Zaradi mehanskega neskladja med človeško kožo (ali mehkimi biološkimi tkivi) in običajnimi togimi senzorji na osnovi silicija je za te invazivne ali neinvazivne senzorje bistvena predvsem mehanska prožnost (Wang et al., 2017). Poleg tega je treba upoštevati ali celo zamenjati več omejitev, vključno z biokompatibilnostjo, zanesljivostjo, stabilnostjo, udobjem, priročnostjo, miniaturizacijo, stroški in biološko obraščenostjo, za lokacijsko neomejeno, dolgoročno, večnamensko, realnočasovno, nevsiljivo, prodorno in cenovno dostopno spremljanje zdravja (Pantelopoulos in Bourbakis, 2010). Poleg tega se pri ravnanju s podatki in učinkovitem rudarjenju informacij uporabljajo nedavne impresivne metode za upravljanje in analizo podatkov, kot sta tehnologija velikih količin podatkov (Murdoch in Detsky, 2013; Bates et al., 2014; Raghupathi in Raghupathi, 2014) ter strojno učenje (Ravi et al., 2017) (Banaee et al., 2013), saj se s temi senzorji lahko zbere velika količina podatkov (Someya et al., 2016). Zato je treba učinkovito zagotoviti varnost in zasebnost osebnih podatkov.

Grafen ima zaradi svojih izjemnih lastnosti, kot so izjemno visoka mobilnost nosilcev (Novoselov et al., 2004; Weiss et al., 2012), odlična električna prevodnost, odlična toplotna prevodnost (Balandin et al., 2008; Balandin, 2011), velika teoretična specifična površina (Zhu et al, 2010), visoko optično prepustnostjo (Nair et al., 2008), visokim Youngovim modulom (Lee et al., 2008a) in izjemno mehansko prožnostjo (Yang H. et al., 2018), je obetaven 2D-material za številne aplikacije, zlasti za razvoj nosljivih senzorjev in vsadljivih naprav za spremljanje zdravja. Izvedemo lahko različne in večnamenske senzorje, ki imajo koristi od raznolikosti delovanja grafena. Prednosti grafena za senzorje so povzete na naslednji način: prva točka je, da so zaradi velike specifične površine in atomske debeline plasti grafena celotni ogljikovi atomi neposredno v stiku z analiti, zato imajo senzorji na osnovi grafena v primerjavi s silicijem večjo občutljivost (Justino et al., 2017). Poleg tega je mogoče s senzorji na osnovi grafena doseči konformen, intimen stik z zanimivimi organi, kot so koža (Ameri et al., 2016), možgani (Park et al., 2017) in oči (Kim et al., 2017), zaradi mehanske prožnosti in ultratanke debeline grafena, kar je bistveno za pridobivanje kakovostnih signalov brez draženja, artefaktov gibanja ali kontaminacije (Ray et al., 2018). Poleg tega je zaradi visoke optične preglednosti in električne prevodnosti grafen idealen material za opazovanje bioloških tkiv z jasnimi slikami in brez vizualnih motenj (Lee et al., 2015). Poleg tega je mogoče pri snemanju elektrofizioloških signalov s konformno integracijo in učinkovitim prenosom signala, ki je odvisen od visoke električne prevodnosti, doseči visoko razmerje med signalom in šumom (SNR) (Ameri et al., 2016). Poleg tega vrhunske lastnosti grafena v biosenzorjih, kot so velika specifična površina, priročna funkcionalizacija, široko potencialno okno ter visoka hitrost prenosa elektronov, omogočajo učinkovito imobilizacijo receptorjev, kot so encimi, protitelesa in deoksiribonukleinska kislina (DNK), na površini grafena (Szunerits in Boukherroub, 2018). Več razprav o lastnostih, sintezi, karakterizaciji in drugih uporabah grafena in njegovih derivatov je bilo objavljenih v prejšnjih preglednih člankih in zaradi prostorskih omejitev niso vključeni v ta pregled (Soldano et al., 2010; Huang M. et al., 2011; Huang X. et al., 2011).

Translated with http://www.DeepL.com/Translator

vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6580932/

Torej ne smemo biti preseneceni, da v tem preizkusanju novih “cepiv” morda preizkusajo tudi grafen.

 

 

 

Ce bo v naslednjih letih pomrlo ena desetina cepljenih, bodo se vedno pisali, da koristi teh cepiv mocno odtehtajo tveganja. Pa ce jih pol umre, bodo se vedno zatrjevali, da koristi se vedno mocno presegala tveganja. Zato verjamem, da je smrt in cim vec trajnih bolnikov njihov koncni cilj.

In ta je krepka. Ko v nekaterih drzavah objavljajo podatke o velikem stevilu nenadnih smrti, vedno poudarijo, da ne vedo vzroka smrti, a da ljudje niso imeli Covida in da smrti niso posledica cepljenja. Kako lahko vejo, da te nenadne smrti niso posledica cepljenja, ce ne vejo zakaj so  umrli?

Odgovor na objavo uporabnika
četrtič, 05.11.2022 ob 18:28

Motiš se.  Pri nobenem odmerku ni bilo treba ničesar podpisovati.

 

Kaj pa je to? https://www.zd-lj.si/zdlj/images/OBR_572_-_Izjava_o_soglasju_za_prejem_tretjega_odmerka_cepiva_proti_COVID-19.pdf

Odgovor na objavo uporabnika
fakmi…, 05.11.2022 ob 18:59

je pa tudi res, da so bile narejene precej velike raziskave kako bi grafen lahko pogal pri nadzorovanju zzdravja. Raziskava se najde shranjena v National Library of Medicice, National Center for Biotecnology Information
Graphene-Based Sensors for Human Health Monitoring
Senzorji na osnovi grafena za spremljanje zdravja ljudi

delni prevod:

Ker svetovno prebivalstvo hitro narašča in se pričakovana življenjska doba ljudi drastično podaljšuje (Vaupel, 2010; Takei et al., 2015), se zdravstveni sistem sooča z vse večjimi stroški in bremeni, zato morajo vlade najti izvedljive rešitve za zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe brez povečevanja stroškov zdravstvenega varstva (Pantelopoulos in Bourbakis, 2010). S pristopi preventivne in personalizirane medicine (Ng et al., 2009) je mogoče zgodaj odkriti in diagnosticirati bolezni, ki se spreminjajo z zdravstvenim stanjem. Napovedati je mogoče tudi tveganje za nastanek bolezni in ga uporabiti za premagovanje izzivov s povečanjem stopnje ozdravitve in preživetja ogrožene populacije, hkrati pa zmanjšati skupne stroške zdravljenja (Narayan in Verma, 2016; Tricoli et al., 2017). Z rednim ali stalnim spremljanjem kritičnih znakov in biomarkerjev lahko sistemi za spremljanje zdravja celovito ocenijo zdravstveno stanje, kar lahko izjemno koristi pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni skupaj s pooperativno rehabilitacijo, kar lahko bistveno zmanjša breme zdravstvenih sistemov in izboljša kakovost življenja (Yao et al., 2017).
Senzorji, vključno z nosljivimi in vsadljivimi senzorji, so ključni sestavni del sistemov za spremljanje zdravja in vmesnik s človeškim telesom, zato lahko zaznajo in izmerijo različne signale ali analite z visoko specifičnostjo in občutljivostjo (Narayan in Verma, 2016). Zaradi mehanskega neskladja med človeško kožo (ali mehkimi biološkimi tkivi) in običajnimi togimi senzorji na osnovi silicija je za te invazivne ali neinvazivne senzorje bistvena predvsem mehanska prožnost (Wang et al., 2017). Poleg tega je treba upoštevati ali celo zamenjati več omejitev, vključno z biokompatibilnostjo, zanesljivostjo, stabilnostjo, udobjem, priročnostjo, miniaturizacijo, stroški in biološko obraščenostjo, za lokacijsko neomejeno, dolgoročno, večnamensko, realnočasovno, nevsiljivo, prodorno in cenovno dostopno spremljanje zdravja (Pantelopoulos in Bourbakis, 2010). Poleg tega se pri ravnanju s podatki in učinkovitem rudarjenju informacij uporabljajo nedavne impresivne metode za upravljanje in analizo podatkov, kot sta tehnologija velikih količin podatkov (Murdoch in Detsky, 2013; Bates et al., 2014; Raghupathi in Raghupathi, 2014) ter strojno učenje (Ravi et al., 2017) (Banaee et al., 2013), saj se s temi senzorji lahko zbere velika količina podatkov (Someya et al., 2016). Zato je treba učinkovito zagotoviti varnost in zasebnost osebnih podatkov.

Grafen ima zaradi svojih izjemnih lastnosti, kot so izjemno visoka mobilnost nosilcev (Novoselov et al., 2004; Weiss et al., 2012), odlična električna prevodnost, odlična toplotna prevodnost (Balandin et al., 2008; Balandin, 2011), velika teoretična specifična površina (Zhu et al, 2010), visoko optično prepustnostjo (Nair et al., 2008), visokim Youngovim modulom (Lee et al., 2008a) in izjemno mehansko prožnostjo (Yang H. et al., 2018), je obetaven 2D-material za številne aplikacije, zlasti za razvoj nosljivih senzorjev in vsadljivih naprav za spremljanje zdravja. Izvedemo lahko različne in večnamenske senzorje, ki imajo koristi od raznolikosti delovanja grafena. Prednosti grafena za senzorje so povzete na naslednji način: prva točka je, da so zaradi velike specifične površine in atomske debeline plasti grafena celotni ogljikovi atomi neposredno v stiku z analiti, zato imajo senzorji na osnovi grafena v primerjavi s silicijem večjo občutljivost (Justino et al., 2017). Poleg tega je mogoče s senzorji na osnovi grafena doseči konformen, intimen stik z zanimivimi organi, kot so koža (Ameri et al., 2016), možgani (Park et al., 2017) in oči (Kim et al., 2017), zaradi mehanske prožnosti in ultratanke debeline grafena, kar je bistveno za pridobivanje kakovostnih signalov brez draženja, artefaktov gibanja ali kontaminacije (Ray et al., 2018). Poleg tega je zaradi visoke optične preglednosti in električne prevodnosti grafen idealen material za opazovanje bioloških tkiv z jasnimi slikami in brez vizualnih motenj (Lee et al., 2015). Poleg tega je mogoče pri snemanju elektrofizioloških signalov s konformno integracijo in učinkovitim prenosom signala, ki je odvisen od visoke električne prevodnosti, doseči visoko razmerje med signalom in šumom (SNR) (Ameri et al., 2016). Poleg tega vrhunske lastnosti grafena v biosenzorjih, kot so velika specifična površina, priročna funkcionalizacija, široko potencialno okno ter visoka hitrost prenosa elektronov, omogočajo učinkovito imobilizacijo receptorjev, kot so encimi, protitelesa in deoksiribonukleinska kislina (DNK), na površini grafena (Szunerits in Boukherroub, 2018). Več razprav o lastnostih, sintezi, karakterizaciji in drugih uporabah grafena in njegovih derivatov je bilo objavljenih v prejšnjih preglednih člankih in zaradi prostorskih omejitev niso vključeni v ta pregled (Soldano et al., 2010; Huang M. et al., 2011; Huang X. et al., 2011).

Translated with http://www.DeepL.com/Translator

vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6580932/

Torej ne smemo biti preseneceni, da v tem preizkusanju novih “cepiv” morda preizkusajo tudi grafen.

 

 

 

Ni prava stran. Zaposlitev, pomožna zidarska dela, moraš odpret, veš?

citat: Ni prava stran. Zaposlitev, pomožna zidarska dela, moraš odpret, veš?

a tam isces?

Odgovor na objavo uporabnika
fakmi…, 05.11.2022 ob 19:13

citat: Ni prava stran. Zaposlitev, pomožna zidarska dela, moraš odpret, veš?

a tam isces?

Tam bi bilo kaj zate nepismeni od dole, sa 4.razreda osnovne škole, ne pa prismodarije lepit, ko pa sploh brat ne znaš.😆

New Report

Close