Cepljena je bila s Sputnik V cepivom
13-letni Tim je stopil v sobo. Pred njegovimi očmi se je zarisal žalosten prizor. Na bolniški postelji je ležala njegova mati. Negibna in brez življenja, le dihanje je izdajalo, da še živi. Oči je imela odprte, a ni kazala znakov, da je opazila svojega sina. Ni mogla govoriti.
Pred tedni je bila cepljena s cepivom sputnik V. To je bilo zanjo usodno. Prej živahna mati, ki je vsak dan hodila v službo in skupaj s svojim možem skrbela za Tima, je zdaj nepokretna ležala na bolniški postelji.
Oče se je, ko je videl, kaj se je zgodilo njegovi ženi, odločil, da se ne bo cepil in odpovedal cepljenje. Dokler ne bo na voljo cepivo Pfizerja tudi zanj. Tako kot je za ostarele v domovih starejših občanov. Ne želi si obležati na bolniški postelji kot njegova žena. Le kdo bo potem skrbel za Tima? Res je Tim že velik, tudi kuhati se zdaj že uči z očetovo pomočjo, a navsezadnje je še vedno šoloobvezen in bo vsaj do takrat, ko bo star 15 let, rabil nekoga, ki bi mu zagotavljal osnovno preživetje in možnost, da hodi v šolo. Tisti časi, ko je otroštvo trajalo do 18. leta in še čez, so minili. Z epidemijo je prišel čas streznitve.
“Tim, pridi ven,” mu je dejal oče, ki je stal za vrati.
Tim se je obrnil in odšel do očeta.
“Razumem tvojo bolečino, vendar pa je bolje, da se zdaj osredotočiš na tisto, kar lahko storiš, ne na tisto, kar ne moreš. Matere ne moreš obuditi,” je dejal oče.
“Da, to vem, mi je pa vseeno zelo hudo,” je dejal Tim.
“Obema je zelo hudo, tvoji občutki so povsem na mestu, vendar pa je zdaj čas, da se osredotočiva na tisto, kar lahko storiva. Čas je za pripravo večerje,” je dejal oče.