Čeprav…
Saj se zezamo..se cukava..ampak nekaj vedi..tukaj smo..ce ne tu..pa tam privat!
nehaj s takimi..saj so trenutki zmesnjave, ko mislis, da se ti svet podira…ampak nikoli ni tako hudo, verjemi, vedno se najde resitev, vsedi se, pogovori z nekom..ali pa poslihtaj sama s seboj..naj te ne bo strah, nerodno…narediti nekaj..da ti bo bolje…samo ne zadrzuj tega v sebi…ven mora..in to takoj…
Prejšnji teden je Saško lenčina končno sestavil šotor, da ga prezrači…pa malo smo spali v njemu ipd…en dan pred nevihto…ki ga je preluknjala…pa polomila baldahin na vrtu. Pa vse kurčeve bršljanke za katere sem se jebal od pol aprila naprej. Pa pol skladance lesa mi je prestavilo.
Pa sem šel na borjač, plunil v zrak in rekel….”PIZDU MATER!”
Pol sem pa pospravil in pometel vse skupaj.
Do naslednjega popoldneva, ko mi je Bog dal popravni in še enkrat razkopal in ponovil vse skupaj. Pa sem spet vse poslal v rodilo materino in še enkrat.
Ma da vidiš ti veselja, ko je vse pospravljeno in pometeno :)))))
Hočem reč…življenje včasih ni ležanje na plaži s čivavo na straži.
Včasih je v duši in pameti in hlavi večji vihar kot na polju…ampak to pa ne pomeni, da ni včasih užitek pospravljat ali pa se uleč dol in enga prižgat in pustit malo razmetano….čudno se sliši ampak…v srcu se včasih kej samo pospravi.
Sicer pa…če sonca ne vidiš, še ne pomeni, da ga ni.
Saško…pa tudi mislim ostali…ti ponujamo tako srce…kot metlo za pomest.
Ne pozabi tega.
Lubčka zate….
