cerkvena poroka?
Živjo!
Zanima me koliko se vas je poročilo cerkveno in zakaj ste se? Je morda kdo izmed vas ki ni imel zakramentov in jih je moral še dodatno delati?In kako to zgleda?Namreč moj fant jih nima,zupnik nama je povedal da se mora udeležiti 3 mesečnega tečaja,kar pa mojemu ni preveč do tega..Jaz zakramente imam in želela bi se,a ne bom ga silila,žalostna pa sem ker mi je cerkvena poroka lepa..
Zdravo!
Jaz se nameravam poročiti drugo leto junija in tudi nisem imela prej opravljenih vseh zakramentov (samo krst). Ravno zaradi tega, ker sem se vseeno želela poročiti cerkveno, sem lani odšla na priprave in sem potem opravila skupaj obhajilo in krst. Bil je lep obred v krogu družine in ostali so mi lepi spomini na ta dogodek.
Verjamem fantu, da mu ni do opravljanja tečajev samo zato, ker se tebi zdi cerkvena poroka “lepa”. Zato nimaš pravih argumntov, da bi ga prepričala. Kaj pa po poroki? Mislim da je prav, če fantu vera ne pomeni nič, da se v to ne spuščata. Ali pa ti bo ustregel, da boš šla v lepi beli obleki, ob poročni koračnici pred oltar? In…
Lahko se poročiš samo ti cerkevno (o tem smo že enkrat govorili-pobrskaj po forumu), v bistvu bo “volk sit in koza cela”, imela boš obred v cerkvi, oba bosta stala tam in gor in dol… Za vzgojo otrok v krščanskem duhu boš pa tako in tako skrbela ti. Meni se zdi to najboljša rešitev, s katero se bo tvoj bodoči gotovo strinjal.
Ja tudi jaz se poročim naslednje leto. Pri nama pa je situacija obratna. On ima vse zakramente, jaz pa samo krst. Njegovi so “relativno” zelo verni in to bo edina stvar pri poroki, kjer bova gledala na mišljenje in “zadovoljstvo” staršev. Mojim je vseeno cerkveno ali necerkveno – SAMO DA BO.
Jaz osebno pa sem se odločila, da se poročim cerkveno oz. lahko tudi samo, da poročijo mojega dragega cerkveno jaz pa bom zraven za LEPOTO.
Ne bom imela obhajila in ne birme. In moja priča – brat prav tako ne.
Bomo pa na isti dan ko bo poroka krstili tudi najino hčerkico, ki bo takrat stara eno leto.
Tako mislim da bo volk sit in koza cela … in vsi bomo srečni.
Sama sem se poročila cerkveno in bi se še enkrat, ker so pri nas sklepanja civilnih porok še vedno tako suhoparna, cerkevena poroka pa je bila že pred 18 leti zelo lepa (orglje, zaobljuba, vzdušje….). Če se ti želiš poročiti cerkveno, partner pa za to nima pogojev (cerkev pa je postala glede pridobitve tega precej zahtevna!?), to lahko storiš sama in sicer tako, da se poročiš cerkevno samo ti, partner pa je samo poleg. Tudi lepo, če on ne bo imel nič proti. Je tudi kar nekaj takih porok. Kljub nestrpnosti, ki trenutno vlada na tem področju in da prenekatera zakonska zveza gre po zlu, moj zakon še vedno obstaja (ne samor zaradi tega, ker se cerkeveno lahko poročih samo enkrat) in verjetno bo še kar nekaj časa, saj sva en do drugega strpna, se spoštujeva, se imava rada in imava dva prečudovita srednješolca. Pa ne misli, da v zakonu ni trenutkov, ki bi marsikoga pripeljali do ločitve! Pa se z veliko volje in ljubezni, ki prerase v to, da imaš nekoga rad in ga spoštuješ, se vse da! Pa obilo sreče. Lp, Tanja
Sama sem se poročila cerkveno in bi se še enkrat, ker so pri nas sklepanja civilnih porok še vedno tako suhoparna, cerkevena poroka pa je bila že pred 18 leti zelo lepa (orglje, zaobljuba, vzdušje….). Če se ti želiš poročiti cerkveno, partner pa za to nima pogojev (cerkev pa je postala glede pridobitve tega precej zahtevna!?), to lahko storiš sama in sicer tako, da se poročiš cerkevno samo ti, partner pa je samo poleg. Tudi lepo, če on ne bo imel nič proti. Je tudi kar nekaj takih porok. Kljub nestrpnosti, ki trenutno vlada na tem področju in da prenekatera zakonska zveza gre po zlu, moj zakon še vedno obstaja (ne samor zaradi tega, ker se cerkeveno lahko poročih samo enkrat) in verjetno bo še kar nekaj časa, saj sva en do drugega strpna, se spoštujeva, se imava rada in imava dva prečudovita srednješolca. Pa ne misli, da v zakonu ni trenutkov, ki bi marsikoga pripeljali do ločitve! Pa se z veliko volje in ljubezni, ki prerase v to, da imaš nekoga rad in ga spoštuješ, se vse da! Pa obilo sreče. Lp, Tanja
Pri nama je bila situacija zelo zanima glede na to da je moj mož pravoslavne vere in da sem sama kristjanka. Jaz sem imela željo po crkveni poroki…samo nikoli pa nisem bila povsem prepričana, da nama bo uspelo, kajti mož ni imel želje po zakramentih , jaz pa tudi nisem tega prčakovala, da bi jih opravil, sama pa imam opravljene vse zakramente. Srečo sva imela, da naju je župnik poročil brez problemov(brez njegovih zakrametov, razen krsta, ki ga je že imel v pravoslavni cerkvi)…. še zelo vesel je bil, da ima tko različen par. Za naju je bila crkvena poroka zelo lepa.
Tako da mislim, če imaš željo po crkveni poroki prvo vprašaj župnika, kakšne papirje želi od vaju.
Živjo !
Midva sva se poročila letos poleti, mož je samo krščen, pa nisva imela nobenih problemov, ni mu bilo treba prejeti ostalih zakramentov. Šla sva samo na tečaj, na katerega pa morajo itak vsi ki se želijo cerkveno poročiti. Mi je pa en župnik razlagal, de če se samo en od partnerjev poroči cerkveno, sploh ni nobenega obreda v cerkvi, ampak samo škof en paper podpiše.
lp
Naprošam vas, da nehate pisati, da je nujen tak in tak tečaj, ker ni. jaz sem se poročila brez vsakega tečaja, res je, da sva oba kristjana , verna… ampak nisva hodila na nobene tečaje, tako da to povsod ni potrebno. Odvisno od župnije in župnika. Očitno se da o zadevi najbolje informirati tako, da se stopi do pristojnega župnika, ker ni povsod enako.
Ti si vprašala, mi odgovarjamo, zato nas ne žali!
Strinjam se z Jelko. Tudi meni se zdi bedna cerkvena poroka samo zato, ker je “lepa” in zato ker se tako poroči večina. Bodi izjema!
Lepa in romantična je tudi civilna poroka, če se imata dovolj rada.
Sicer pa bo končna odločitev vajina in ne zapletaj življenja že sedaj na začetku.
Če se misliš cerkveno poročiti, kr je to “nekaj lepega”potem nikar, kajti to lepo vsebuje še veliko več – obveznost in odgovornost za vse življenje pred nekom, ki ga sploh ne poznamo in se ga v bistvo zelo bojimo, pa čeprav tega ne priznamo…kaj naj bi bila sicer drugega “slaba vest” kot strah pred tem, da nas “nekdo” vedno opazuje
Tudi jaz se bližam poroki in sem bila v podobni situaciji, kot je tvoj fant. Jaz nisem imela namreč nobenih zakramentov, niti krsta ne. Moji domači so ateisti, ampak sem si kljub temu žalela cerkveno poroko, ker mi osebno več pomeni. S fantom sva šla v najbližje župnišče (Dravlje), kjer sva enemu duhovniku razložila situacijo. Napotil naju je do zelo starega patra (g. Štrubelj), če sta slučajno iz Ljubljane, vama ga zelo priporočam. Meni je bilo najpomembneje to, da mi boga ni opisoval, kot ga otrokom in sem zato vero in vrednote ugledala v popolnoma drugačni luči. Dvakrta tedensko, dober mesec sem individualno hodila k temu gospodu, kjer sem se za notranjo duševno rast naučila zelo veliko. Verjetno veliko več kot otroci, ki hodijo k verouku in sploh ne razumejo smisla vsega tega. Verjetno je odvisno tudi od duhovnika in kako ti vso stvar prikaže. Nama so rekli da je tečaj za zakon obvezen in sva ga že dala skozi, kljub temu da sva se na začetku zelo upirala. Moram pa reči, da sva bila zelo presenečena. Tako globokih predavanj namreč še nisem slišala, kljub temu da sem že skoraj zaključila z magisterijem. Hočem ti samo povedati in to lahko poveš tudi fantu, da to ni nič groznega in naj naredi ta korak, ne zaradi tebe, ampak zase saj je to en del naše kulture, poleg tega pa si bo, če ne drugega, razširil svoja obzorja.
nekdo je omenil da je tudi civilna poroka lahko romantična – sem se spomnila na svojo civilno in prijateljičino pred kratkim – obe sva skoraj planili v smeh med t.i. obredom, ki je povsod trajal cca 9 minut (smo štopali ) – težko si predstavljam cerkveni zakon če bi bila samo jaz verna in bi sama hodila k maši ob nedeljah, ali pa samo mož, verjamem pa da to obstaja in tudi super funkcionira.
rada bi samo povedala to, da do nas ki smo verni, ni fer, da samo cerkvena poroka ne zadostuje – no ja, sem se pa vsaj nasmejala med civilnim delom, saj pomenil mi itak ni nič.
veliko sreče v zakonu
Ojla!
Čisto po naklučju sem odkrila ta forum in tvoje vprašanje.
Midva sva se poročila tudi cerkveno. Ampak ne zato, ker bi nama bilo lepo se cerkveno poročit, ampak zaradi vere. Civilna poroka je pa bila nuja, pač tistih 9 minut (kot je napisala Mateja), pa podpis, še kakšna slikca in to je to.
Po moje bi bilo zelo ok, če bi tudi pri nas uvedli to, da bi se človek lahko poročil ali samo cerkveno ali samo civilno, tako je na Hrvaškem. S tem da cerkvena poroka velja kot oboje.
Dejansko se je mogoče v Sloveniji tudi samo cerkveno poročiti. Kljub temu pa ima takšna poroka vse posledice civilne.
Stvar je v tem, da zakon o verskih skupnostih zahteva, da se mora najprej opraviti civilna poroka. Hkrati pa ni nikjer določene sankcije, če se to ne opravi. Takšno stanje se bi formalnopravno štelo kot izvenzakonska skupnost, vendar velja upoštevati, da je ta izenačena s (civilnim) zakonom, kar pomeni, da je civilna poroka dejansko odveč (še posebej, ker se bi štelo, da “izvenzakonska skupnost” nastopila najkasneje z dnem cerkvene poroke).