CERTIFIKAT LGBT-prijazno
https://www.instagram.com/p/BV8xG4XBTf1/
[img]https://redtricom.files.wordpress.com/2017/05/screen-shot-2017-05-25-at-4-08-02-pm.png[/img]
Kako pa potem po toliko milijonih let se niso izumrli?
[/quote]
Zato, ker niso bili samo homiči. Samo zato. Nikoli v zgodovini. Za Rim so bile značilne orgije. Mladeniči so bili všeč oblastnikom bolj kot kakšne mladenke.To ni nobena skrivnost, kdor bere te knjige, bo povsod naletel na to tematiko, ki se ni skrivala v teh časih. To je bilo normlano, da so imeli moški moške ljubimce – pa ženske tudi, da se ve. Pa kljub temu so bili vsi poročeni in imeli otroke in tako je že od pamtiveka.
Zakaj pa misliš, da so rimske terme take kot so? Pač njihove hiše.
Problem 21. stoletja je ta, da folk misli, da je pameten, pa ne more dojeti kako zabit je v resnici.
Tudi kasneje so bili homiči, stalno, ampak so bili poročeni, navidzno, ker to ni bilo sprejemljivo. So pač imeli dvojno življenje. Ženo za otroke in moške,….
Zato, ker niso bili samo homiči. Samo zato. Nikoli v zgodovini. Za Rim so bile značilne orgije. Mladeniči so bili všeč oblastnikom bolj kot kakšne mladenke.To ni nobena skrivnost, kdor bere te knjige, bo povsod naletel na to tematiko, ki se ni skrivala v teh časih. To je bilo normlano, da so imeli moški moške ljubimce – pa ženske tudi, da se ve. Pa kljub temu so bili vsi poročeni in imeli otroke in tako je že od pamtiveka.
Zakaj pa misliš, da so rimske terme take kot so? Pač njihove hiše.
Problem 21. stoletja je ta, da folk misli, da je pameten, pa ne more dojeti kako zabit je v resnici.
Tudi kasneje so bili homiči, stalno, ampak so bili poročeni, navidzno, ker to ni bilo sprejemljivo. So pač imeli dvojno življenje. Ženo za otroke in moške,….
[/quote]
Indoktrinirajo jih zato, da bo služili prišlekom in obstoječim sprijencem.
Kaj je na tem svetu dragocenejšega od otrok?
Kaj je hujšega od tega da tistega kar nam je najbolj dragoceno ne uspemo zaščititi?
Negativne pojave v modernih evropskih družbah, ki lahko, če ne bodo pravočasno ustavljeni, pripeljejo do popolnega razkroja Zahodne civilizacije, na splošno uvrščamo lahko v eno zunanjo grožnjo v obliki množičnega priseljevanja ali v drugo, notranjo grožnjo, ki jo predstavljajo subverzivne ideologije kulturnega marksizma in liberalizma. Prva grožnja, katere cilj je demografska zamenjava avtohtonih narodov Evrope z enim mešanim prebivalstvom, ki ga bo lažje nadzirati, vzbuja več nelagodja in skrbi med Evropejci, saj so njene posledice bolj vidne, obenem pa se kaže tudi skozi porast kriminala in nasilja v multikulturnih prestolnicah Evrope. Vendar pa je to množično priseljevanje, ki ga spremlja demografska kriza in porast nasilja v nekoč dokaj mirnih homogenih evropskih družbah le posledica druge, pravzaprav večje grožnje za naše narode, ki se izraža v zgoraj omenjenih subverzivnih lažnih ideologijah, katerih cilj ni le spremeniti družbo, temveč pred tem spremeniti tudi evropskega človeka samega, spremeniti njegovo naravo in zatreti njegove instinkte, ki so mu služili in ga vodili od začetkov naše zgodovine, ter omogočali njegovo preživetje v velikokrat nevarnem in neprijaznem okolju evropske divjine. S pomočjo naravne selekcije, ki je te instinkte v naših davnih prednikih še ojačala, je Evropejec razvil višjo stopnjo zavesti, odgovornosti, pravičnosti in solidarnosti, saj so v neprizanesljivem okolju tistega časa preživeli le tisti, ki so bili pripravljeni sodelovati, si pomagati, ter skrbeti drug za drugega, obenem pa so morali biti sposobni tudi predvidevati različne situacije, ter pravočasno pripravljati načrte za prihodnost, kar je vključevalo utrjevanje zavetja, nabiranje hrane, lov in tako naprej. Tako so ravno ti z naravno selekcijo podkrepljeni instinkti, skupaj z neusmiljenim okoljem oblikovali zavest Evropejca, ter posledično pripeljali do ustanovitev prvih skupnosti naših prednikov. S časom je seveda Evropejec, s pomočjo svojega ustvarjalnega duha, ter za njega značilne želje po raziskovanju , zgradil Zahodno civilizacijo, katere dosežki so pripomogli k razvoju celega sveta. Vendar pa se je s tehnološkim napredkom pojavilo tudi prepričanje, da človek lahko ukroti naravo, da je narava nekaj kar lahko preseže, in ravno to strupeno prepričanje je počasi odprlo vrata vse bolj nenaravnim in sprevrženim idejam, ki v naši dobi dosegajo svoj vrhunec. Človek morda lahko ukroti divjino, vendar pa ne more ukrotiti ali preseči večnih zakonov narave, ki veljajo tako zanj, kot tudi za vsa druga živa bitja. Nasprotno, če želi preseči dosežke svojih prednikov, ter postavljati nove mejnike, mora večne zakone narave predvsem ubogati, ter ravnati v skladu z njimi.
Zato danes kljub tehnološkemu razvoju sodobni Evropejec, okužen s prekomernim individualizmom, ki v njemu prebuja le najnižje živalske nagone in potrebe, še zdaleč ne dosega duhovne razvojne stopnje svojih prednikov, ki so namesto k nižjim, stremeli predvsem k višjim potrebam po kulturi in tradiciji, ki nas delajo resnično človeške, ter nas ločujejo od ostalega življenja na planetu. Ta želja za ustvarjanjem in potreba za višjo kulturo je bila glavna gonilna sila, potrebna za rojstvo evropske civilizacije, za izgradnjo mogočnih palač, gradov in katedral , za arhitekturo srednjeveških mest in antičnih templjev, za umetniškimi deli, ki so stremela k zdravemu idealu moči, kot ga utelešajo starodavni kipi, freske in slike, ki izražajo etnično dušo Evropejca v nasprotju z današnjimi zmazki »moderne umetnosti«. Ta želja po ustvarjanju, po moči, po znanju, po odkrivanju in preseganju lastnih dosežkov se kaže tudi v naših starodavnih evropskih mitih, v starogrškem Prometeju, ki je ustvaril človeštvo ali v germanskem Odinu, ki je žrtvoval svoje desno oko, da bi lahko pil iz vodnjaka modrosti. Ti miti in zgodbe so navdihovali mnoge generacije mladih Evropejcev, ki so bili pripravljeni braniti svoje skupnosti, svoje domovine in svoja ljudstva tudi za ceno lastnih življenj. Razumeli so, da obstaja nekaj višjega, nekaj pomembnejšega od njih samih, da je obstoj naroda pomembnejši od življenja posameznika, saj se konec koncev kratka doba naših življenj ne more primerjati z življenjskim ciklom naroda, ki se razteza in oblikuje skozi tisočletja in skozi neštete generacije naših prednikov in potomcev. Kultura, identiteta in tradicija pa se nahajajo v osrčju vsakega naroda, ki se bo, dokler bodo ljudje skrbeli za ohranitev le teh, obdržal skozi vsako nevihto.
Seveda so se v zgodovini evropskih narodov in ljudstev velikokrat znotraj le teh pojavili tuji elementi ali pa sebični in oblasti željni hujskači, ki so ta idealizem in požrtvovalnost Evropejca za »višji cilj« znali izkoriščati za svoje lastne namene. Poleg vseh dosežkov in odkritij je zgodovina Zahoda polna tudi krvavih, krvoločnih bratomornih vojn, ki pa so velikokrat koristile le posameznikom na vrhu, medtem, ko so tiste spodaj pahnile v bedo in revščino. Vendar pa je bil v vsakem primeru ta evropski idealizem, usklajen z zdravim občutkom pripadnosti večji etno kulturi in narodni skupnosti, glavni branik pred vsemi poskusi manipulacije in izkoriščanju Evropejcev. Tudi, če je tujim elementom in izkoriščevalcem uspelo za določen čas prevzeti nadzor nad kakšnim evropskim narodom, se je po določenem obdobju takšna tiranija vedno končala z izgonom ali s smrtjo teh škodoželjnežev. Sicer so se tako domači kot tudi tuji izkoriščevalci in grabežljivci ( ponavadi je šlo za kombinacijo enih in drugih) marsikaj naučili iz napak svojih predhodnikov, zato so bili velikokrat tudi sami odgovorni za mnoge zgoraj omenjene vojne in spopade, saj jim je kaos vojne omogočal utrjevanje njihovega vpliva in moči, vendar pa popolna oblast in upravljanje z evropskimi narodi, ki tudi danes ostaja cilj mednarodnih globalistov, nista bila mogoča dokler je evropski človek ostajal zvest svojim idealom, svoji družini, etno kulturi, tradiciji in narodu. Zato je bilo treba evropskim narodom odsekati njihove korenine, uničiti njihov občutek pripadnosti lastni domovini in kulturi, ter enkrat za vselej spodnesti temelje Zahodne civilizacije. Treba je bilo ustvariti duhovno krizo, katere rezultat bi bil razkroj vrednot in morale povprečnega Evropejca, ter ustoličenje novih lažnih vrednot, ki bi znotraj evropskih družb širile dekadenco in kaos.
Tako francoska revolucija, kot tudi komunistične revolucije v začetku 20. stoletja so bile načrtovane s tem ciljem, vendar pa so, kljub temu da je Rusija padla v kremplje boljševikov, drugi evropski narodi večinoma zavračali marksistične internacionalistične ideje, saj so ostajali zvesti tradicijam svoje domovine in svoji narodni pripadnosti. Marksizem je bil s svojo idejo o temu, da je družba, oziroma okolje, glavni dejavnik pri oblikovanju človeške osebnosti, kljub temu, da naj bi se zavzemal predvsem za pravice delavcev in za socialno enakopravnost, predvsem orodje, ki naj bi izoblikovalo novega človeka, človeka brez narodnosti, delavca brez domovine, ki služi eni mednarodni eliti globalistov. Odmev marksističnega gesla »delavci vseh dežel, združite se« pa lahko slišimo danes v glavnem geslu in vzkliku sodobne liberalne levice »raznolikost je naša moč«. Seveda je ironija v tem, da ne gre za resnično spoštovanje raznolikosti, kot tudi pri marksizmu ni šlo za spoštovanje delavskega razreda, temveč so to le prazna gesla s katerimi želijo globalisti pridobiti mase, ki bodo opravljale njihova umazana dela. Tako kot so nekoč marksisti za to nalogo izbrali delavski razred, pripada ta naloga danes raznim marginalnim skupinam in manjšinam, od priseljencev do raznih LGBT gibanj, vlogo buržuja, ki izkorišča delavca, pa zamenja beli evropski moški, ki naj bi zatiral manjšine.
Zato, ker povprečen Evropejec ni nasedal marksističnim prevaram in ker so nasilne revolucije v večini evropskih držav propadle, so se izkoriščevalci in sovražniki Zahoda odločili za drug pristop, za infiltracijo v evropske državne in izobraževalne ustanove in v medijske hiše, ki so bile velikokrat že pod njihovim nadzorom, ter so tako začeli širiti lažne ideje s katerimi so zastrupljali predvsem mlade Evropejce. Te ideje vključujejo idejo o enakosti vseh ljudi, ki seveda zanika specifične karakteristike pogojene z določeno etnično pripadnostjo, idejo, da sta spol in rasa le družbena konstrukta, idejo o kulturnem relativizmu, predvsem pa idejo, ki v imenu človekovih pravic postavlja na prvo mesto posameznika, pred skupnost ali narod. Prav tako so se ti zastrupljevalci ljudstev odločili uporabiti globok občutek za pravičnost, ki je značilen za Evropejca, proti njemu samemu, tako da so ga začeli prepričevati, da je Zahod skozi svojo zgodovino zagrešil grozne zločine proti drugim ljudstvom tega planeta, ter da so bili ti zločini tipični le za Evropejce, zato se moramo danes mi odkupiti tem »zatiranim« ljudstvom in obenem obsojati dejanja svojih prednikov.V misel evropskega človeka so tako zasadili seme dvoma glede njegove lastne tradicije in zgodovine, ki naj bi postala kar naenkrat zamazana s krvjo nedolžnih, dokler se je zaradi občutka krivde ni bil pripravljen odreči, obenem pa se je čutil dolžnega sprejemati ta »zatirana« ljudstva v svojo domovino. Nenadni občutki krivde zaradi dejanj svojih prednikov in razvrednotenje starih tradicij in vrednot, individualizem, ki preprečuje posameznika, da so njegove pravice pomembnejše od njegovih dolžnosti, razkroj družine s pomočjo raznih »spolnih teorij« in feminizma, ter redefiniranje pomena ženske in moške vloge v družbi, vse to je doseglo, kar marksizem ni mogel s svojimi revolucijami, heterogeno družbo posameznikov, ki se ne poistovetijo več s svojo domovino, temveč so razdeljeni v različne skupine, ki jih je lahko nadzirati, z njimi upravljati, ter jih obračati eno proti drugi, če je treba. S pomočjo medijev se predvsem med mladimi promovira hedonizem in materialističen način življenja, ki ne le opravičuje, temveč celo podpira vdajanje nižjim nagonom. Evropski človek tako več ne stremi k nebu, k višini, k odličnosti in popolnosti, temveč je obrnjen navzdol k zadovoljevanju osnovnih živalskih nagonov, obenem pa ga obdaja apatija, ki je rezultat izgube vezi z lastno tradicijo in s kulturo svojih prednikov, ki sicer povezuje zdrave skupnosti in narode v celoto. Zato se zateka k prekomernem pitju, nezdravi hrani in celo k mamilom, ter tako preganja občutek praznine, vzroka za le tega pa niti ne razume.
Le v takšnem stanju je nekoč mogočen Evropejec pripravljen pasivno opazovati uničenje lastne kulture in zamenjavo svojega ljudstva s prišleki iz dežel tretjega sveta. Razkroj naših vrednot in brezbrižnost modernega človeka sta posledica globoke duhovne krize sodobne Evrope, zaradi katere nam grozi da postanemo v prihodnosti manjšine v lastnih domovinah. Kulturni marksizem je zastrupil dušo Evrope, ki jo lahko ozdravimo le s ponovno vrnitvijo k našim tradicijam in kulturi, ter z nacionalnim preporodom, ki se v nekaterih državah počasi prebuja, vendar pa zaenkrat še nima dovolj moči, da bi zajel cel kontinent. Nekoč bojevit, danes pa »udomačen« in odvisen od lastnega udobja, ki mu je bolj pomembno od bodočnosti svoje domovine, moderen evropski človek slepo verjame vsemu kar sliši v medijih ter nezmožen lastnih misli, ponavlja navidez lepe besede o enakosti, človečnosti in strpnosti. Nekoč rjoveči levi in renčeči volkovi, ki so bili pripravljeni braniti vsako ped svoje zemlje, so se spremenili v pohlevno krdelo ovac, ki pokvarjenim voditeljem in globalističnim agentom slepo sledi v lasten propad, ter se celo veseli lastnega uničenja v imenu nekakšne »multikulturne utopije«. Če evropski človek ne bo spregledal laži in zlonamernosti modernih idej kulturnega marksizma in liberalizma bo postal tujec v lastni deželi, ki so jo s svojim znojem zgradili, ter s svojo krvjo branili, njegovi praočetje.
Pot iz te duhovne krize leži predvsem v zavedanju vsakega posameznika, da je del neke večje skupnosti, ter da ima dolžnosti tako do svojih prednikov, kot tudi do svojih potomcev. Zavračanje hedonizma in materializma, kot tudi apatije, ki se je zavlekla v pore modernih družb in alternativni način življenja, ki temelji na sprejemanju lastne identitete in na spoštovanju tradicij in lastne etno kulture, osveščanje drugih o bogati zgodovini in kulturi našega ljudstva, ter zavedanje, da spadamo kot narod v eno večjo evropsko družino, to je pot, ki nas lahko popelje iz trenutnega stanja apatije in omamljenosti.
Za zaključek pa se spomnimo še citata Dominiqua Vennerja, francoskega avtorja in velikega Evropejca:
»Ne verjamem, da bodo Evropejci, ko bodo sprevideli, da so v nevarnosti, kar tako dopustili, da se jih zamenja. Preteklost nam je pokazala, da so se zgodovinska prebujenja odvijala vedno zelo počasi, vendar jih, ko so se enkrat začela, ni moglo nič ustaviti.«
Kaj je na tem svetu dragocenejšega od otrok?
Kaj je hujšega od tega da tistega kar nam je najbolj dragoceno ne uspemo zaščititi?
Negativne pojave v modernih evropskih družbah, ki lahko, če ne bodo pravočasno ustavljeni, pripeljejo do popolnega razkroja Zahodne civilizacije, na splošno uvrščamo lahko v eno zunanjo grožnjo v obliki množičnega priseljevanja ali v drugo, notranjo grožnjo, ki jo predstavljajo subverzivne ideologije kulturnega marksizma in liberalizma. Prva grožnja, katere cilj je demografska zamenjava avtohtonih narodov Evrope z enim mešanim prebivalstvom, ki ga bo lažje nadzirati, vzbuja več nelagodja in skrbi med Evropejci, saj so njene posledice bolj vidne, obenem pa se kaže tudi skozi porast kriminala in nasilja v multikulturnih prestolnicah Evrope. Vendar pa je to množično priseljevanje, ki ga spremlja demografska kriza in porast nasilja v nekoč dokaj mirnih homogenih evropskih družbah le posledica druge, pravzaprav večje grožnje za naše narode, ki se izraža v zgoraj omenjenih subverzivnih lažnih ideologijah, katerih cilj ni le spremeniti družbo, temveč pred tem spremeniti tudi evropskega človeka samega, spremeniti njegovo naravo in zatreti njegove instinkte, ki so mu služili in ga vodili od začetkov naše zgodovine, ter omogočali njegovo preživetje v velikokrat nevarnem in neprijaznem okolju evropske divjine. S pomočjo naravne selekcije, ki je te instinkte v naših davnih prednikih še ojačala, je Evropejec razvil višjo stopnjo zavesti, odgovornosti, pravičnosti in solidarnosti, saj so v neprizanesljivem okolju tistega časa preživeli le tisti, ki so bili pripravljeni sodelovati, si pomagati, ter skrbeti drug za drugega, obenem pa so morali biti sposobni tudi predvidevati različne situacije, ter pravočasno pripravljati načrte za prihodnost, kar je vključevalo utrjevanje zavetja, nabiranje hrane, lov in tako naprej. Tako so ravno ti z naravno selekcijo podkrepljeni instinkti, skupaj z neusmiljenim okoljem oblikovali zavest Evropejca, ter posledično pripeljali do ustanovitev prvih skupnosti naših prednikov. S časom je seveda Evropejec, s pomočjo svojega ustvarjalnega duha, ter za njega značilne želje po raziskovanju , zgradil Zahodno civilizacijo, katere dosežki so pripomogli k razvoju celega sveta. Vendar pa se je s tehnološkim napredkom pojavilo tudi prepričanje, da človek lahko ukroti naravo, da je narava nekaj kar lahko preseže, in ravno to strupeno prepričanje je počasi odprlo vrata vse bolj nenaravnim in sprevrženim idejam, ki v naši dobi dosegajo svoj vrhunec. Človek morda lahko ukroti divjino, vendar pa ne more ukrotiti ali preseči večnih zakonov narave, ki veljajo tako zanj, kot tudi za vsa druga živa bitja. Nasprotno, če želi preseči dosežke svojih prednikov, ter postavljati nove mejnike, mora večne zakone narave predvsem ubogati, ter ravnati v skladu z njimi.
Zato danes kljub tehnološkemu razvoju sodobni Evropejec, okužen s prekomernim individualizmom, ki v njemu prebuja le najnižje živalske nagone in potrebe, še zdaleč ne dosega duhovne razvojne stopnje svojih prednikov, ki so namesto k nižjim, stremeli predvsem k višjim potrebam po kulturi in tradiciji, ki nas delajo resnično človeške, ter nas ločujejo od ostalega življenja na planetu. Ta želja za ustvarjanjem in potreba za višjo kulturo je bila glavna gonilna sila, potrebna za rojstvo evropske civilizacije, za izgradnjo mogočnih palač, gradov in katedral , za arhitekturo srednjeveških mest in antičnih templjev, za umetniškimi deli, ki so stremela k zdravemu idealu moči, kot ga utelešajo starodavni kipi, freske in slike, ki izražajo etnično dušo Evropejca v nasprotju z današnjimi zmazki »moderne umetnosti«. Ta želja po ustvarjanju, po moči, po znanju, po odkrivanju in preseganju lastnih dosežkov se kaže tudi v naših starodavnih evropskih mitih, v starogrškem Prometeju, ki je ustvaril človeštvo ali v germanskem Odinu, ki je žrtvoval svoje desno oko, da bi lahko pil iz vodnjaka modrosti. Ti miti in zgodbe so navdihovali mnoge generacije mladih Evropejcev, ki so bili pripravljeni braniti svoje skupnosti, svoje domovine in svoja ljudstva tudi za ceno lastnih življenj. Razumeli so, da obstaja nekaj višjega, nekaj pomembnejšega od njih samih, da je obstoj naroda pomembnejši od življenja posameznika, saj se konec koncev kratka doba naših življenj ne more primerjati z življenjskim ciklom naroda, ki se razteza in oblikuje skozi tisočletja in skozi neštete generacije naših prednikov in potomcev. Kultura, identiteta in tradicija pa se nahajajo v osrčju vsakega naroda, ki se bo, dokler bodo ljudje skrbeli za ohranitev le teh, obdržal skozi vsako nevihto.
Seveda so se v zgodovini evropskih narodov in ljudstev velikokrat znotraj le teh pojavili tuji elementi ali pa sebični in oblasti željni hujskači, ki so ta idealizem in požrtvovalnost Evropejca za »višji cilj« znali izkoriščati za svoje lastne namene. Poleg vseh dosežkov in odkritij je zgodovina Zahoda polna tudi krvavih, krvoločnih bratomornih vojn, ki pa so velikokrat koristile le posameznikom na vrhu, medtem, ko so tiste spodaj pahnile v bedo in revščino. Vendar pa je bil v vsakem primeru ta evropski idealizem, usklajen z zdravim občutkom pripadnosti večji etno kulturi in narodni skupnosti, glavni branik pred vsemi poskusi manipulacije in izkoriščanju Evropejcev. Tudi, če je tujim elementom in izkoriščevalcem uspelo za določen čas prevzeti nadzor nad kakšnim evropskim narodom, se je po določenem obdobju takšna tiranija vedno končala z izgonom ali s smrtjo teh škodoželjnežev. Sicer so se tako domači kot tudi tuji izkoriščevalci in grabežljivci ( ponavadi je šlo za kombinacijo enih in drugih) marsikaj naučili iz napak svojih predhodnikov, zato so bili velikokrat tudi sami odgovorni za mnoge zgoraj omenjene vojne in spopade, saj jim je kaos vojne omogočal utrjevanje njihovega vpliva in moči, vendar pa popolna oblast in upravljanje z evropskimi narodi, ki tudi danes ostaja cilj mednarodnih globalistov, nista bila mogoča dokler je evropski človek ostajal zvest svojim idealom, svoji družini, etno kulturi, tradiciji in narodu. Zato je bilo treba evropskim narodom odsekati njihove korenine, uničiti njihov občutek pripadnosti lastni domovini in kulturi, ter enkrat za vselej spodnesti temelje Zahodne civilizacije. Treba je bilo ustvariti duhovno krizo, katere rezultat bi bil razkroj vrednot in morale povprečnega Evropejca, ter ustoličenje novih lažnih vrednot, ki bi znotraj evropskih družb širile dekadenco in kaos.
Tako francoska revolucija, kot tudi komunistične revolucije v začetku 20. stoletja so bile načrtovane s tem ciljem, vendar pa so, kljub temu da je Rusija padla v kremplje boljševikov, drugi evropski narodi večinoma zavračali marksistične internacionalistične ideje, saj so ostajali zvesti tradicijam svoje domovine in svoji narodni pripadnosti. Marksizem je bil s svojo idejo o temu, da je družba, oziroma okolje, glavni dejavnik pri oblikovanju človeške osebnosti, kljub temu, da naj bi se zavzemal predvsem za pravice delavcev in za socialno enakopravnost, predvsem orodje, ki naj bi izoblikovalo novega človeka, človeka brez narodnosti, delavca brez domovine, ki služi eni mednarodni eliti globalistov. Odmev marksističnega gesla »delavci vseh dežel, združite se« pa lahko slišimo danes v glavnem geslu in vzkliku sodobne liberalne levice »raznolikost je naša moč«. Seveda je ironija v tem, da ne gre za resnično spoštovanje raznolikosti, kot tudi pri marksizmu ni šlo za spoštovanje delavskega razreda, temveč so to le prazna gesla s katerimi želijo globalisti pridobiti mase, ki bodo opravljale njihova umazana dela. Tako kot so nekoč marksisti za to nalogo izbrali delavski razred, pripada ta naloga danes raznim marginalnim skupinam in manjšinam, od priseljencev do raznih LGBT gibanj, vlogo buržuja, ki izkorišča delavca, pa zamenja beli evropski moški, ki naj bi zatiral manjšine.
Zato, ker povprečen Evropejec ni nasedal marksističnim prevaram in ker so nasilne revolucije v večini evropskih držav propadle, so se izkoriščevalci in sovražniki Zahoda odločili za drug pristop, za infiltracijo v evropske državne in izobraževalne ustanove in v medijske hiše, ki so bile velikokrat že pod njihovim nadzorom, ter so tako začeli širiti lažne ideje s katerimi so zastrupljali predvsem mlade Evropejce. Te ideje vključujejo idejo o enakosti vseh ljudi, ki seveda zanika specifične karakteristike pogojene z določeno etnično pripadnostjo, idejo, da sta spol in rasa le družbena konstrukta, idejo o kulturnem relativizmu, predvsem pa idejo, ki v imenu človekovih pravic postavlja na prvo mesto posameznika, pred skupnost ali narod. Prav tako so se ti zastrupljevalci ljudstev odločili uporabiti globok občutek za pravičnost, ki je značilen za Evropejca, proti njemu samemu, tako da so ga začeli prepričevati, da je Zahod skozi svojo zgodovino zagrešil grozne zločine proti drugim ljudstvom tega planeta, ter da so bili ti zločini tipični le za Evropejce, zato se moramo danes mi odkupiti tem »zatiranim« ljudstvom in obenem obsojati dejanja svojih prednikov.V misel evropskega človeka so tako zasadili seme dvoma glede njegove lastne tradicije in zgodovine, ki naj bi postala kar naenkrat zamazana s krvjo nedolžnih, dokler se je zaradi občutka krivde ni bil pripravljen odreči, obenem pa se je čutil dolžnega sprejemati ta »zatirana« ljudstva v svojo domovino. Nenadni občutki krivde zaradi dejanj svojih prednikov in razvrednotenje starih tradicij in vrednot, individualizem, ki preprečuje posameznika, da so njegove pravice pomembnejše od njegovih dolžnosti, razkroj družine s pomočjo raznih »spolnih teorij« in feminizma, ter redefiniranje pomena ženske in moške vloge v družbi, vse to je doseglo, kar marksizem ni mogel s svojimi revolucijami, heterogeno družbo posameznikov, ki se ne poistovetijo več s svojo domovino, temveč so razdeljeni v različne skupine, ki jih je lahko nadzirati, z njimi upravljati, ter jih obračati eno proti drugi, če je treba. S pomočjo medijev se predvsem med mladimi promovira hedonizem in materialističen način življenja, ki ne le opravičuje, temveč celo podpira vdajanje nižjim nagonom. Evropski človek tako več ne stremi k nebu, k višini, k odličnosti in popolnosti, temveč je obrnjen navzdol k zadovoljevanju osnovnih živalskih nagonov, obenem pa ga obdaja apatija, ki je rezultat izgube vezi z lastno tradicijo in s kulturo svojih prednikov, ki sicer povezuje zdrave skupnosti in narode v celoto. Zato se zateka k prekomernem pitju, nezdravi hrani in celo k mamilom, ter tako preganja občutek praznine, vzroka za le tega pa niti ne razume.
Le v takšnem stanju je nekoč mogočen Evropejec pripravljen pasivno opazovati uničenje lastne kulture in zamenjavo svojega ljudstva s prišleki iz dežel tretjega sveta. Razkroj naših vrednot in brezbrižnost modernega človeka sta posledica globoke duhovne krize sodobne Evrope, zaradi katere nam grozi da postanemo v prihodnosti manjšine v lastnih domovinah. Kulturni marksizem je zastrupil dušo Evrope, ki jo lahko ozdravimo le s ponovno vrnitvijo k našim tradicijam in kulturi, ter z nacionalnim preporodom, ki se v nekaterih državah počasi prebuja, vendar pa zaenkrat še nima dovolj moči, da bi zajel cel kontinent. Nekoč bojevit, danes pa »udomačen« in odvisen od lastnega udobja, ki mu je bolj pomembno od bodočnosti svoje domovine, moderen evropski človek slepo verjame vsemu kar sliši v medijih ter nezmožen lastnih misli, ponavlja navidez lepe besede o enakosti, človečnosti in strpnosti. Nekoč rjoveči levi in renčeči volkovi, ki so bili pripravljeni braniti vsako ped svoje zemlje, so se spremenili v pohlevno krdelo ovac, ki pokvarjenim voditeljem in globalističnim agentom slepo sledi v lasten propad, ter se celo veseli lastnega uničenja v imenu nekakšne »multikulturne utopije«. Če evropski človek ne bo spregledal laži in zlonamernosti modernih idej kulturnega marksizma in liberalizma bo postal tujec v lastni deželi, ki so jo s svojim znojem zgradili, ter s svojo krvjo branili, njegovi praočetje.
Pot iz te duhovne krize leži predvsem v zavedanju vsakega posameznika, da je del neke večje skupnosti, ter da ima dolžnosti tako do svojih prednikov, kot tudi do svojih potomcev. Zavračanje hedonizma in materializma, kot tudi apatije, ki se je zavlekla v pore modernih družb in alternativni način življenja, ki temelji na sprejemanju lastne identitete in na spoštovanju tradicij in lastne etno kulture, osveščanje drugih o bogati zgodovini in kulturi našega ljudstva, ter zavedanje, da spadamo kot narod v eno večjo evropsko družino, to je pot, ki nas lahko popelje iz trenutnega stanja apatije in omamljenosti.
Za zaključek pa se spomnimo še citata Dominiqua Vennerja, francoskega avtorja in velikega Evropejca:
»Ne verjamem, da bodo Evropejci, ko bodo sprevideli, da so v nevarnosti, kar tako dopustili, da se jih zamenja. Preteklost nam je pokazala, da so se zgodovinska prebujenja odvijala vedno zelo počasi, vendar jih, ko so se enkrat začela, ni moglo nič ustaviti.«
[/quote]
Najprej pometi pred svojim klerofašističnim pedofilskim pragom, potem pa se spakuj z nekimi pojmi à la kulturni marskizem, ki sploh ne veš, kaj pomenijo (ne skupaj ne vsak zase).
https://twitter.com/RuPaulsDragRace/status/906604830885543936
[img]https://dch81km8r5tow.cloudfront.net/wp-content/uploads/2019/01/MG_2601-958×559.jpg[/img]
https://www.huckmag.com/art-and-culture/style/queen-lactacia-child-drag-queen/
[IMG]http://i63.tinypic.com/2lcuwzb.jpg[/IMG]
[img]https://www.pinknews.co.uk/images/2017/10/drag-queen-megankerr.jpg[/img]
Bomo še imeli pravico izbirati varstvo lastnih otrok?
Dobro vprašanje.
Jaz bi vsekakor VSEM staršem svetovala naj dobro preverijo v kakšnem vrtcu so otroci in kaj se jih uči.
Tale certifikacija bi morala zazvoniti rdeči alarm.
Kaj se je dogajalo z vzgojiteljico ki je otroke pretepala?
Kaj pa se dogaja z otroci, ki so indoktrinirani v teh vrtcih?
Vse, kar je nenaravno, je znak dekadence in izrojenosti ter izobilja. V izobilju imajo ljudje čas, da si izmišljujejo nepredstavljivo.
Ljudje v resnici rabijo kakšno vojno, da bodo spoznali, kaj je trpljenje! So si v Evropi takoj po prvi ali drugi vojni izmišljevali take traparije??? Takrat je bil glavni cilj – preživetje in celjenje vojnih ran. Če bi si takrat izmišljevali take norosti kot si jih zdaj, bi jih ljudje linčali. Taki ljudje zagotovo ne bi preživeli.
Zato nehajte z nabijanjem odštekanih zadev. Nekaterim gre preveč dobro.
Vse, kar je nenaravno, je znak dekadence in izrojenosti ter izobilja. V izobilju imajo ljudje čas, da si izmišljujejo nepredstavljivo.
Ljudje v resnici rabijo kakšno vojno, da bodo spoznali, kaj je trpljenje! So si v Evropi takoj po prvi ali drugi vojni izmišljevali take traparije??? Takrat je bil glavni cilj – preživetje in celjenje vojnih ran. Če bi si takrat izmišljevali take norosti kot si jih zdaj, bi jih ljudje linčali. Taki ljudje zagotovo ne bi preživeli.
Zato nehajte z nabijanjem odštekanih zadev. Nekaterim gre preveč dobro.
Najprej pometi pred svojim klerofašističnim pedofilskim pragom, potem pa se spakuj z nekimi pojmi à la kulturni marskizem, ki sploh ne veš, kaj pomenijo (ne skupaj ne vsak zase).
[/quote]
Tako napiše izprijeni agent izprijenih tipov, ki ne vedo, kaj bi s svojim življenjem. Pober se, tukaj nimaš domovinske pravice!!!
Certifikat LGBT prijazen vrtec je nasilje nad otroci.
Večina LGBT skupnosti spolno preferenco tako kot religijo ima za povsem privatna zadeva. Ne rabimo nikogar, da oglašuje spolnost. V sanjah mi ne pride na misel, da bi otroka dal v LGBT vrtec.
Sem mnenja, da naj si otrok spolno identiteto oblikuje po svoji lastni želji. Ne potrebujemo verskih ali ideoloških združenj, ki želijo prevzgajati/uničevati otroke.
Komaj smo se obranili farških z njihovim veroukom, twixom in coca colo, že v vrtce lezejo drugi spolni deviantneži.
Predvidevam, da je to spet eden od projektov s FDV namenjen temu, da ima nezaposljiva službo. Pa čeprav ta služba uničuje otroke. Kuge lakote in FDV reši nas, kdorkoli že.
Nika Kovač je diplomirala na FDV na državne stroške in sedaj na državne stroške indoktrinira otroke v vrtcu.
LGBT prijazen vrtec!? Kaj ima LGBT zveze z 2 -5 letnimi otroci heteroseksualcev!?
Je katerega od njih naredil gey? Se da od analnega sexa zanosit? Lahko dve lezbijki zanosita?
Počakajte vsaj do 18 leta, vse prej je če ne drugega pedofilija. S tem si pri večini ljudi nabirate enormne negativne točke.
A je današnja ofenziva teh in podobnih tem samo zato, da se o Šarčevi strahopetnosti in nesposobnosti, ne bi pisalo????
Da bi folk bral o ženskah in LGBT in CSD in o razvajenih otrokih, obenem pa pozabil na Šarčevo nesposobnost in na to – to je pa najbolj važno – da so ga nastavili neki “mogočneži” iz ozadja, zdaj se pa vidi, da so ti “mogočneži” še bolj nesposobni od Šarca???
Skratka, Slovenija pada v prostem padu v prepad in propad.
