čevapčiči

To zanima tudi mene. Prejšnjo soboto sem “odkrila”, da jih lahko pečem v dobro segreti alu-gus (težki teflonski) posodi. Otroci vsake toliko navirajo za čevapčiče, najboljši so seveda zunaj na žaru. Glede na to, da jih oba otroka jesta, bi jih rada naredila tudi kdaj pozimi.
Poskusila sem na rešetki čisto pod žarom v pečici, vklopljeno samo zgornje grelo. Saj gre, a je precej nerodno in packasto. Spodaj sem dala navadni pladenj, da je gor kapljala maščoba. Vmes jih je bilo potrebno obrniti, kar z vročo pečico, rešetko, pladnjem in vsem sploh ni tako enostavno. In še pečica je bolj umazana. Čevapčiči so bili presuhi, verjetno sem jih predolgo pekla.
Poskusila sem z električnim žarom, pa je naš (oz. taščin) očitno neroden, star, sploh ne vem, kako močno greje, en kup packarije za pomivat. Čevapčiči isto presuhi, preveč pečeni.
Težko teflonsko ponev zadnjič sem najprej dobro razgrela (po vzoru žar plošče), gor čevapčiče, da so dokaj hitro zakrkrnili. Plin recimo na 4 (od 5 točk), proti koncu mogoče samo 3. Ko se je skorjica spodaj dobro rjavo zapekla, sem jih z vilico obrnila. In tako potem še enkrat za “stranske” ploskve. Pozabila sem gledati na uro, pa sem hotela, mislim, da je bilo vsega skupaj kakšnih 10 minut. Čevapčiči so bili boljši, dokaj sočni, čisto v redu. Aja, ne delam prav velikih čevapčičev, manjše od običajnih gostinskih. Čas je verjetno odvisen tudi od tega.
Vsekakor tudi mene zanima, kako dolgo in na koliko vročine to delate drugi. Kaj je napomembneje, da si pozoren…
Hvala in lp, Mimi


No, ta ti je pa pravi mesar, če še ni slišal za čevapčiče. Vprašaj ga za ponesrečeno varianto “lulčekov”, kakor smo hoteli slovenci poimenovati čevapčiče, ki pa se hvalabogu ni obneslo.
Kar se tiče pa mase, je pa potrebno dodati malo jagnjetine, od začimb pa samo drobno narezana čebula, sol in poper. Ta masa mora počivati par ur, preden začneš delati čevapčiče.



Če se komu zahoče in če ni problema v jeziku, Bane je mojster. In na tej srbski strani je še nekaj verzij čevapov. lp