Cilj teme.. da prođe vreme
Tkole: na Krnu večkrat (najbrž že ene štirikrat), vsakič z druzega konca, tudi na Kriški gori (fantastično, fantastično, pol pa na Tržič nazaj dol), Črni prsti tudi, Sabotinu lani, na Mojstrovki dvakrat (daleč daleč nazaj, kot mula), …….. na Triglav pa najmanj 5x odpravila, pa ni bilo pravega vremena in nisem šla.
Zdaj pa ne hodim več toliko, sem zanemarila svoj najlepši šport!
Jani, srečno pot domov in vse tisto, kar si
želiš. Smo spet tenstali krompir danes, kajne.
Moja duša – moje srce, še vedno rahlo otožno,
a bo bolje, bo, mora biti. Tako se živeti ne da.
Oki doki, prijateljčka, nočko obema!
Ojla, jeeeee, tuki sem, utrujena, danes sem
se prav potrudila, da sem se močno močno
utrudila. Kadar človek izmuči telo, ne misli na
dušo. Iskala sem pozabljenje in ga našla – v
fizičnem delu, naporu. Zdaj sem sicer res zelo
utruena, morda mi bo moja duša dala miru in
počitka. Vendar, počasi gre na bolje, gre, ker
mora iti. Vendar je bil današnji dan res eden
redkih, zelo redkih, ko zatavam in ko mi je težko,
ko se ne najdem, ko iščem kotiček, kamor bi se
zatekla in v osami pustila solzam , da izjokajo
bolečino. A ker tega ni, bolečina dlje traja. Pa je
zdaj že bolje, res je.
Saj je res bil težek in čuden dan. Včasih nas razpoloženje zapelje v tako žalostno potko, pol je pa dobro naslednji dan. Veš pa še ta luna debeka polna je gor, in se nam iskrivo smeji, ko nas napaja z svojo močjo, ki ni prav posebej zaželjena, vsaj z moje strani ne. Tko !
Mariči , kljub vsemu je živeti lepo . Vidiš travico, pa rože , življenje je okrog tebe kamor se uzreš….pa je vseeno kljub skrbem , ki nas tarejo vredno in lepo živeti. Pa upati, da nekoč bo bolje :)))))
Tudi zate, ma moralo bi biti, saj si sonček :))