Čistke zaradi Hude jame
Zadnji dogodki v državnem zboru, kjer so na odboru za kulturo skušali javno diskreditirati vodstvo RTVS, imajo veliko politično ozadje. Ne samo da se s prevzemom nacionalne televizije mudi ministrici Majdi Širca, ampak je trn v peti tudi za najbolj ortodoksno skupino iz kroga leve politične opcije. Zveza borcev zahteva zamenjavo vodstva RTV zaradi prikazovanja trupel iz Hude jame in dokumentarcev, ki kazijo ugled »narodnoosvobodilne borbe«. Prav tako tudi direktorja Muzeja novejše zgodovine Jožeta Dežmana, ki naj bi bil kot vodja komisije za prikrita grobišča najbolj zaslužen za javno odkrivanje povojnih grobišč.
To se ujema tudi z izjavo Spomenke Hribar, da »razkopavanje povojnih grobišč« in »prikazovanje trupel v medijih« ne sodita v pieteto do mrtvih. Kot je znano, je vodstvo RTVS zaradi poskusa parlamentarnega linča protestiralo z odprtim pismom predsedniku vlade Borutu Pahorju, ni pa znano, kako se je ta nanj odzval. Pravzaprav na pismo generalnega direktorja RTV Antona Guzeja sploh ni odgovoril, čeprav mu je na sestanku takoj po volitvah obljubljal drugače. Podobno kot je direktorju Urada za varstvo konkurence Janiju Soršku obljubil zaščito, če ga bo kdo skušal ovirati pri njegovem delu, naj bi tudi prvemu človeku slovenske televizije zagotovil, da bo Majdo Širca, če bo enkrat samkrat klicala na televizijo, nemudoma razrešil. Zdaj se je nabralo kar precej razlogov za njeno razrešitev, toda njegova težava je v tem, da ministrici za kulturo asistira predsednica parlamentarnega odbora za kulturo Majda Potrata, ki je podpredsednica Pahorjeve SD
Alergija na kosti
Morda je na odločitev glavnih dam, ki v Sloveniji odločata o kulturi in medijih, vplivala skupščina koprske organizacije Združenja borcev za vrednote NOB 28. marca, na kateri so med drugim govorili tudi o »pristranskem in neobjektivnem poročanju slovenskih medijev, zlasti še nacionalne televizije«. Njihovo sporočilo za javnost so tri dni pozneje objavili tudi v Primorskih novicah: »Skupščina je soglasno potrdila predlog članstva, da je potrebno čim prej izvesti zamenjavo vodstva na RTV in v Muzeju novejše zgodovine, da naj bodo na tako odgovornih položajih sposobni in ideološko nepristranski kadri.« Kaj najbolj moti borce, smo se lahko prepričali tudi na četrtkovi seji komisije DZ za peticije in človekove pravice, na kateri je podpredsednik ZZB NOB Slavko Grčar izjavil, da ni pietetno, da se na »na televiziji kar naprej kaže neke kosti. To je šlo predaleč, to obsojamo.«
Kot državljan Slovenije imam pravico izvedeti vse. Televizija je državna in tako za vse državljane in zanjo plačujem mesečni prispevek. Komur ni všeč program oz. prikazovanje ne tako davne zgodovine, ima možnost priklopiti na drug program ali pa izklopiti TV. Lahko pa tudi prekine razmerje med njim in RTV Ljubljana.
Naj raje povedo kolikšne pogoljufane s pričami penzije dobivajo ti senilni starci in starke. Koliko nas oni stanejo in sploh zveza borcev.
Tudi “to je šlo predaleč, to obsojamo”. Pa naj že nehajo kvakat ti stari zagrizeni komunisti in komunistke in naj raje kakšno svečo prižgejo svoji nedavno umrli tovarišici, tam nekje na Žalah.
Po Slovenski novejši zgodovini 1848-1992, knjiga 1, strani 791-795, ki jo je pripravil inštitut za novejšo zgodovino, je po vseh evidentiranih smrtnih žrtev II. svetovne vojne med prebivalci Slovenije, po stanju raziskave na dan 1.1.2005 bilo pobitih 94012 oseb.
Od tega skupnega števila so jih povzročili okupatorji in njihovi sodelavci(belogardisti, domobranci, črnorokci…) : 64 064 ali 68,1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Enote in organi NOB(vključno s povojnimi poboji) pa 20302 ali 21,6{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, drugi so še nerazvrščeni.
Od 28 tisoč padlih partizanov je bilo ubitih po zajetju kar 3963, v taboriščih, zaporih in na prisilnem delu je od vseh umrlo 11 tisoč Slovencev, 4233 so jih postrelili kot talce, med neposredne žrtve kolaborantov je vštetih 1500 civilnih itd.
Bi pa blo zanimivo napisati, kakšno vlogo so imeli kolaboranti pri deportaciji 60000 ljudi v koncentracijska taborišča, več kot 80 000 aretiranih, surovo mučenih, pretepenih, posiljenih, linčanih itd, kot tudi trpljenje več kot 19 tisoč beguncev in na tisoče otrok vojnih sirot. Da o velikanski gmotni škodi niti ne govorim…