Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek čisto resno o BIO hrani

čisto resno o BIO hrani

Peteršilj je naša babica pred zimo presadila v velike globoke tegle, ki smo jih imeli celo zimo v kleti in posledično svež peteršilj. Enako je počela s korenčkom. Tako da za svež peteršilj bi verjela da je možno.

Za blitvo pa ne vem.

No, vmes v sibirskem mrazu je verjetno klonil, drugače pa zna tudi prezimit, če raste v dovolj velikem grmu (taka sorta) in vsaj malo v zavetju. Lani so ga sosedje imeli celo zimo in sem ga hodila rabutat (z njihovo vednostjo). Jaz ga imam v loncu na okenski polici in so ostali samo ta drobni notranji poganjki, ostalo je poginilo. Tako da ja, peteršilj možno. Blitva ne vem. Motovilec je bil pred dvema tednoma že zunaj (nepokrit).


Pa ze prej sem rekla, da se niti ne trudi nakladati o “preverjenih kmetih”. Pa se kar nastopajo “preverjeni kmetje” – ampak samo v debatah na temo zdrave prehrane. Cudezno jih v takih debatah vsi poznajo in vsi pri njih nabavljajo. Se posebej tisti, ki nahranijo 5-clansko druzino za 100 eur na mesec. :)))

Resnicno zivljenje je pac malo drugacno. V Sloveniji nas je 2 milijona. Od tega vrejetno polovica v blokih in ne ravno tik ob eko kmetiji. Kmetov, ki pridelujejo brez (pretirane) uporabe kemije, je pescica. Kako naj bi ta pescica pridelala toliko hrane, da bi lahko vsi kupovali pri njih?

Ma, ce bi to tako delovalo, kot pametujete, bi bil problem svetovne lakote ze davno resen.
[/quote]
Če bi ves svet prideloval eko, potem bi lakota zajela praktično cel svet. Pride bolezn na določeno žival, rastlino, ni letine tisto leto, nastopi lakota. Saj poznaš zgodbo o krompirju na Irskem.

losos je med 16-22 evrov na kg
Taka bio hrana je očitno predraga


Če bi ves svet prideloval eko, potem bi lakota zajela praktično cel svet. Pride bolezn na določeno žival, rastlino, ni letine tisto leto, nastopi lakota. Saj poznaš zgodbo o krompirju na Irskem.
[/quote]

Svet je dolga tisočletja vse prideloval bio in eko – verjetno je bila lakota, ampak svet je preživel.

Svet že nekaj desetletij ne prideluje več vse bio in eko – in je vseeno lakota.

Torej nekaj ne štima.

To je sicer preobsežna tematika za tole temo, ampak ves sistem se je izrodil. Prijaznejša pridelava do živali in narave je nemogoča zaradi naše pogoltnosti. Zakaj je debelost vse večji problem? Ker so ljudje požrešni in hočejo kupiti čim več za čim manj denarja. Debeluhi bi porabili isto denarja za hrano, če bi kupovali primernejšo in bolj zdravo. Marsikdo drug pa tudi. In omejiti bi morali uživanje mesa. Trenutno je daleč največji ekološki problem živinoreja – in popolnoma pretirano uživanje mesa. Industrija sploh ni toliko problematična.


Če bi ves svet prideloval eko, potem bi lakota zajela praktično cel svet. Pride bolezn na določeno žival, rastlino, ni letine tisto leto, nastopi lakota. Saj poznaš zgodbo o krompirju na Irskem.
[/quote]
Tocno to pravim. In sprasujem, kje naj po tvojem navaden smrtnik kupi hrano, da bo v redu. Market odsvetujes, za “preverjene kmete” pa sva koncno prisla skupaj, da ne morejo zagotoviti dovolj ponudbe.
Vprasanje je se vedno odprto.

A ves, ce hoces nekomu svetovati, mu bolj malo pomagas z nasvetom, cesa naj NE dela, ce hkrati ne poves, kako pa je prav.

Svet je dolga tisočletja vse prideloval bio in eko – verjetno je bila lakota, ampak svet je preživel.

Svet že nekaj desetletij ne prideluje več vse bio in eko – in je vseeno lakota.

Torej nekaj ne štima.

To je sicer preobsežna tematika za tole temo, ampak ves sistem se je izrodil. Prijaznejša pridelava do živali in narave je nemogoča zaradi naše pogoltnosti. Zakaj je debelost vse večji problem? Ker so ljudje požrešni in hočejo kupiti čim več za čim manj denarja. Debeluhi bi porabili isto denarja za hrano, če bi kupovali primernejšo in bolj zdravo. Marsikdo drug pa tudi. In omejiti bi morali uživanje mesa. Trenutno je daleč največji ekološki problem živinoreja – in popolnoma pretirano uživanje mesa. Industrija sploh ni toliko problematična.
[/quote]
Tebi ne gre dobro ne zgodovina, ne logično razmišljanje. Svet je res preživel, vendar je bila umrljivost ob slabih letinah, tudi do 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} med ljudstvi tistega časa. Sedaj obstajajo virusi, blezni, kateri še pred 100imi leti niso, sedaj ti pa lahko vse uničijo. Včasih je hrano pridelovalo,več kot polovica ljudi, sedaj samo še par {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.

Svet je dolga tisočletja vse prideloval bio in eko – verjetno je bila lakota, ampak svet je preživel.

Svet že nekaj desetletij ne prideluje več vse bio in eko – in je vseeno lakota.

Torej nekaj ne štima.

To je sicer preobsežna tematika za tole temo, ampak ves sistem se je izrodil. Prijaznejša pridelava do živali in narave je nemogoča zaradi naše pogoltnosti. Zakaj je debelost vse večji problem? Ker so ljudje požrešni in hočejo kupiti čim več za čim manj denarja. Debeluhi bi porabili isto denarja za hrano, če bi kupovali primernejšo in bolj zdravo. Marsikdo drug pa tudi. In omejiti bi morali uživanje mesa. Trenutno je daleč največji ekološki problem živinoreja – in popolnoma pretirano uživanje mesa. Industrija sploh ni toliko problematična.
[/quote]
V teh dolgih tisocletjih ni bilo na zemlji niti miljarda ljudi, danes pa jih je… koliko ze? 7,5 miljard in se rase. Zemlje pa ni nic vec. Se pa strinjam glede zivinoreje. Meso ima zelo slab izkoristek glede na vlozene resurse. Morab bi biti 10x drazji pa bi poraba padla.


Tocno to pravim. In sprasujem, kje naj po tvojem navaden smrtnik kupi hrano, da bo v redu. Market odsvetujes, za “preverjene kmete” pa sva koncno prisla skupaj, da ne morejo zagotoviti dovolj ponudbe.
Vprasanje je se vedno odprto.

A ves, ce hoces nekomu svetovati, mu bolj malo pomagas z nasvetom, cesa naj NE dela, ce hkrati ne poves, kako pa je prav.
[/quote]
Lahko zagotovijo dovolj ponudbe, vendar samo za sezonske vrste zelenjave, sadja. Seveda pa ti nihče ne more zagotoviti, kumar, paprike, bučk, paradižnika od novembra do junija. Kdor je sezonsko, svežo hrano, jo ima na voljo, vendar ljudje povečini kar jih poznam jedo kar jim pše. Kvalitete ni, je pa videz. Kar razmisli, o ljudeh katere dobro poznaš, koliko se jih drži tega, zelo malo najbrž.
Pa kak kuharski šov na TV, ko poudarjajo svežo hrano, potem imajo pa bučke januarja na jedilniku.

Mene pa zanima, kako preverite te vaše “preverjene kmete”.

Ste zraven, ko obdelujejo, škropijo, pobirajo?

Ste pregledali njihovo kmetijo? Ali so vam enostavno simpatični in jim verjamete na besedo?

Tu seveda nimam v mislih teh, ki se z zelenjavo oskrbujete pri sorodnikih, ampak tiste, ki kupujete pri “preverjenih kmetih”.

Nehajte nabijat slabo vest tistim, ki kupujejo zelenjavo v trgovinah, češ kako je nezdrava in oh in sploh zastrupljena in da obstajajo enostavne rešitve, kako priti do poceni in kakovostne zelenjave.

Ker jih ni. Slovenija je kar se zelenjave tiče cca 40 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} samooskrbna. Kar pomeni, da 60 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zelenjave pride iz uvoza. Torej, kakorkoli obračate slovenske zelenjave niti od daleč ni dovolj za vse. Poleg tega, kot je že ena prej zapisala, tudi slovenskim kmetom ni ravno za zaupat. Ker kadarkoli se delajo primerjave, pride naša super konvencionalno predelana hrana bol obremenjena s pesticidi kot primerljiva iz uvoza.

Mene pa zanima kako te svoje kmete preverjate? Jim vzorcite zemljo in testirate pridelek na pesticide tako kot je standard za bio certifikat? Ali verjamete na besedo?
In se – kaj je sveza sezonska zelenjava in sadje jan – april? Razen zelja, repe in ohrovta. Ker tega res ne moremo jesti 3 mesece.

Uradni podatki o tem so dostopni na netu, ampak večina ljudi se zadovolji s predsodki. Slovenija je po uporabi umetnih gnojil (in pretiravanje vodi v tvorjenje škodljivih nitritov v zelenjavi, to je tudi glavni feler slovenskih vrtičkarjev) in strupov še vedno v zgornji polovici v Evropi.
V naši bližini prodaja neka kmetija zelenjavo iz rastlinjakov, lahko sam stopiš notri, to je tudi edini način, da ima omembe vredno ponudbo.
Kako je pa z uporabo kemije, pa seveda ne vem.
Enkrat na teden imamo vaško tržnico lokalnih pridelovalcev, kar se sicer sliši fensi, v resnici pa je samo izgovor za še enkrat višje cene, kot če grem na tržnico v najbližje mesto. In spet, glede kakovosti nimam popolnoma nobenega podatka in zagotovila.
Zato raje kupim bio v trgovini, cene so itak iste kot na tržnici. Izjema je krompir.
Bio vzorčijo non stop, pogosteje kot konvencionalno sadje in zelenjavo (vem iz prve roke).

Mislim da si kar zadela.
Pri nas gre nekaj čez tisoč za hrano. Dva odrasla, trije otroci pod 10 let.
Žalostno da si veliko ljudi ne more privoščit zdrave hrane.

Če hočete bit zdravi, zgolj nekaj živilc.😁😁😁
Bio Camu camu v prahu
Bio Baobab v prahu
Bio Ašvaganda v prahu
Bio Klorela v prahu
Gotu Kola v prahu
Goba Maitake v prahu
Bio Maqui jagode v prahu
MSM v prahu – Metil Sulfonil Metan 250g
Bio Lucuma v prahu
Kelp v prahu
Bio Irski Mah
Presna Goba Čaga v prahu
Bio Acai v prahu
Catuaba v prahu
Ginkgo Biloba v prahu
Bio Goji jagode
Bio He Shou Wu
Bio Dong Quai
Bio Ginseng v prahu
Himalajska Kristalna Sol
Bio Mucuna Pruriens v prahu
Bio Moringa v prahu
Bio Psilium/Indijski
Bio Macaccino
Bio Matcha v prahu
Bio Šatavari
Bio Eritritol
Bio Neem v prahu
Bio Gynostemma v prahu
Bio Guarana v prahu
……

Po domače povedano, pa samo lakote in vsakodnevno gajžle čez noro rit, rabijo prfliknjene in domišljave betice, ki se preseravajo s polno ritjo in na lahko dobljenim, z nič truda in nič sposobnosti in se dobesedno norčujejo iz vseh, ki živijo v revščini ali celo stradajo po svetu in bodo te riti takoj zdrave za vse večne cajte.

[img]http://shrani.si/f/20/TV/3J6GudxZ/super-zivila.jpg[/img]

Moj ata si domišlja, da je bio vrtičkar. Ima vse živo domače zelenjave, vse lepo, v poravnanih vrsticah kot na sliki, nič plevelčka, krasno lepo. Stalno poln cekar zelenjave za domov, nato enkrat opazim, da prelep grm mete rumeni. Vprašam, kaj je to, da meta crkuje? Pravi, da je veter potegnil, ko je z boom efektom škropil potke!?! Oh, hebotefebo, pa taki biovrtnarji, joj! Raje plačam tistemu s certifikatom, ki se je moral kar nekaj naučiti in kaj prebrati, ki se mora držati pravil, kot pa takšnim lokalnim domačim pridelovalcem kot je moj ata.


Tocno to pravim. In sprasujem, kje naj po tvojem navaden smrtnik kupi hrano, da bo v redu. Market odsvetujes, za “preverjene kmete” pa sva koncno prisla skupaj, da ne morejo zagotoviti dovolj ponudbe.
Vprasanje je se vedno odprto.

A ves, ce hoces nekomu svetovati, mu bolj malo pomagas z nasvetom, cesa naj NE dela, ce hkrati ne poves, kako pa je prav.
[/quote]
V tem primeru je najbolje, če kupuješ le osnovna živila.
In čimbolj sezonska ali bio.
Paradižnika pač ne greš kupit sredi januarja.

Od kje ti 70 €/osebo. Ker po mojih izračunih pride precej manj. Glede na to kar si napisala + še recimo dodatki, ki jih nisi (maščobe, začimbe …), pa pride cca 600 €/mesec za celotno družino (večina bio iz trgovine).

Zdaj ali si pol stvari pozabila napisat (različne prigrizke, siri, mesnine, sladkarije, mleko …) , ali pa močno preplačuješ hrano.

Takle jedilnik pride kvečjemu 20 eur na osebo.


V tem primeru je najbolje, če kupuješ le osnovna živila.
In čimbolj sezonska ali bio.
Paradižnika pač ne greš kupit sredi januarja.
[/quote]
No, to pa je normalen odgovor. Hvala.


Se bom ustavila samo pri sezonski zelenjavi. Imas tako, ki prezimi v shrambi krompir, korenje, zelje, ohrovt, radic, repa, koleraba, cebula… Potem imas tako, ki prezimi zunaj, sploh v pokriti gredi, ali odzene takoj, ko ni snega in hudega mraza: motovilec, regrat, brsticni ohrovt… Mlado zelenje, npr solato berivko ali spinaco, pa zacimbna zelisa lahko gojis tudi v koritu na okenski polici. Za popestritev jedilnika ni nic narobe z zelenjavo iz skrinje, kamor jo pospravis v vrhuncu sezone, ko je najcenejsa in najbolj okusna. Tudi s kupljeno zamrznjeno zelenjavo ni nic narobe.
Od sadja pa strogo lokalno jabolka in hruske, pa suhe slive in fige, pa potem spet zamrznjeno ali v kompotu. Od malo dalje pa do novega leta mandarine, potem pomarance, pa vmes kaka banana.
Cisto dovolj izbire, da ni treba jesti 3x na teden istega.

Lahko je tudi domače. Nam nikoli ne pomrzne peteršilj (celo letos ne, ko je za naše kraje zelo hladno). Celo zimo imamo tudi steblno zeleno in motovilec. Pa seveda korenček, kodrolistni ohrovt, zimski radič. Smo pa na Goriškem.

New Report

Close