Corona – prenos okužbe in smrt
Ce ves, da si okuzen, potem ne vem, kaj naj ti recem, jeba je to…
Ce se pa to zgodi, ko ne ves, da si kuzen in bolan, ko upostevas vse higienske in varnostne mere, ko gre za splet nekih okoliscin, potem nimas kaj, se zgodi, nisi nic kriv, nisi namenoma, lahko ti je hudo, a obtozevati sebe nima smisla…
Morda bi ti pomagalo, da se izpoveš – na FB ali preko kakšnega medija, lahko tudi anonimno. Kot vidiš je še vedno kup bedakov, ki so sveto prepričani, da Covid ne obstaja ali da je samo blažji prehlad. Številke, ki nam jih mediji servirajo vsak dan pa so samo številke. Postali smo že imuni, ne zavedamo se, da je za vsako številko človek, s svojim življenjem, družino, zgodbo… Ti bi lahko eni številki dal obraz, izkušnjo in morda s tem preprečil kakšno okužbo ali celo nepotrebno smrt…
Ali si res bil prenašalec ti ali pa je ta oseba virus dobila od kje drugje ne moreš vedeti. Sigurno ni bila v stiku le s teboj, verjetno je šla vsaj v trgovino, dobila kakšno poštno pošiljko itd. Veliko ljudi je asimptomatskih in če niso bili testirani niti ne vedo, da so jo imeli. Zato tudi, če si bil edini “na videz” oboleli v bližini te osebe to še ne pomeni, da ni bil pravi vir nekje drugje.
Poleg tega virus sigurno ni bil edini vzrok za smrt in je ta oseba imela številne pridružene bolezni, zaradi katerih bi umrla tudi že za navadnim prehladom. Ali celo brez njega. Kaj bi bilo če bi bilo oz. če ne bi bilo (corone) je brez zveze ugibati.
Odpusti si in živi dalje.
Hvala celotnemu stvarstvu da nimam tega problema!
Tebi avtor – pa želim da ga čim laže nosiš. V načelu se strinjam s tem:
Ce ves, da si okuzen, potem ne vem, kaj naj ti recem, jeba je to…
Ce se pa to zgodi, ko ne ves, da si kuzen in bolan, ko upostevas vse higienske in varnostne mere, ko gre za splet nekih okoliscin, potem nimas kaj, se zgodi, nisi nic kriv, nisi namenoma, lahko ti je hudo, a obtozevati sebe nima smisla…
[/quote]
Uporabi kondome in prepreči vse nepotrebne smrti in trpljenje, ki ga sploh lahko. Nikomur, ki se je rodil, ne moreš preprečiti smrti. Nikomur ne moreš preprečiti, da ne bi trpel in umrl. Vsi bomo umrli, a moji otroci ne bodo, ker jih nisem ustvarila.
Nikoli se ne bo zgodilo, da bi moji otroci kdajkoli zboleli za rakom ali multiplo sklerozo, ker jih ni. Jih ni in zato se ne more zgoditi, da bi po prometni nesreči trpeli bolečine v delih telesa, ki jih nimajo več ali pa niso več povezani z njihovimi možgani. Razumeš? Ni jih in ker jih ni, ne hodo nikoli trpeli in nikoli umirali v strašnih bolečinah kostnega raka. Nikoli!
Kot vam dol (nekaterim) visi koliko je umrlih otrok zaradi lakote ali bolezni po svetu, koliko ste požrli mesa izmučenih in mučenih živali, kolikokrat se stran obrnete in odrečete pomoč drugim, toliko bolj meni dol visi, kdo bo koga okužil. Sorry, ker se ne bojim bit okužena. In sorry, ker si ne pustim nabijat krivde. Vaš problem.
Sploh ne. Kakšen človek bi bil lahko zadovoljen zaradi (nepotrebne) smrti drugega???
[/quote]
Vsaka smrt je potrebna. Smrti ni mogoče preprečiti, če oseba že obstaja. Le, da so nekatere smrti manj grozne, kot nekatere. Kostni rak recimo je najbolj grozna smrt, kar si jih sploh lahko zamisliš.
Pri obešanju je hiter konec, pri kovidu pa osebo dajo v komo in na ventilator, da več ne ve nič in potem je hin. Ali pa strdek zaključi življenjsko pot. Preprost srečen konec. Veliko lepši kot, ko oseba s kostnim rakom leži in jo zdravstveno osebje premakne in kosti zaškripajo… Vsakič, ko morajo zamenjati plenice…
Otto Rahn pa je namesto, da bi ubijal žide zbežal v goro pojedel tablete in legel v sneg…
Ali lik strica Petronija iz filma Quo Vadis, ki je skupaj s svojo ljubico naredil samomor preden ga je Neron križal, zakuril, nakoličil ali zaklal.
Smrti in trpljenja ni mogoče preprečiti, brez da bi preprečili rojstvo.
Vsaka smrt je potrebna. Smrti ni mogoče preprečiti, če oseba že obstaja. Le, da so nekatere smrti manj grozne, kot nekatere. Kostni rak recimo je najbolj grozna smrt, kar si jih sploh lahko zamisliš.
Pri obešanju je hiter konec, pri kovidu pa osebo dajo v komo in na ventilator, da več ne ve nič in potem je hin. Ali pa strdek zaključi življenjsko pot. Preprost srečen konec. Veliko lepši kot, ko oseba s kostnim rakom leži in jo zdravstveno osebje premakne in kosti zaškripajo… Vsakič, ko morajo zamenjati plenice…
Otto Rahn pa je namesto, da bi ubijal žide zbežal v goro pojedel tablete in legel v sneg…
Ali lik strica Petronija iz filma Quo Vadis, ki je skupaj s svojo ljubico naredil samomor preden ga je Neron križal, zakuril, nakoličil ali zaklal.
Smrti in trpljenja ni mogoče preprečiti, brez da bi preprečili rojstvo.
[/quote]
… in tako od samega strahu pred smrtjo človek pozabi živeti.
In? Tvoj point je v ecm tocno? Se ti en zdi, da bi se v takem primeru odrasli, zreli ljudje samostojno odlocili in pretehtali tveganje, ki ga zanje predstavlja masovna udelezba v zaprtem dlje trajajocem slavju. Meni se zdi to samoumevno – v kolikor precenis, da to zate en predstavlja vecjega tveganja, se udelezis – a krivde ne mores obesiti (morebitnemu) krivcu (kako lahko sploh zagotovo ves, kdo je bil tisti?),temvecc le sebi. Če že.
Bolj verjetno se mi pa zdi, da se ljudje, sploh ogrozeni, tega zavedajo, in raje izberejo druzenje kot pa še nadaljno izolirano zivljenje.
