Jaz ne morem zaspat, če je mož obrnjen k meni in diha v mene! Groza!

Kajra, tudi jaz moram biti pokrita čez ušesa – tudi če smo sredi poletja!!!! :)))

Nataša

NatašaH-pismu si cudna ;-))))))))

Jaz mislim, da so čudni tisti, ki zaspijo z odkritimi ušesi :)))

Midve sva čisto OK, ker je to popolnoma normalno, kajne!?!??!??

:))))))))))))))))))))))

Nataša

normalno za pr”mej :-))))))))!!!!!!!!

Jaz pa pri svojih letih(khm) spim še vedno z medvedkom-mogoče bolje na medvedu,kajti Karlija(tako mu je ime)uporabljam za vzglavnik.

Pa po brisanju nosa obvezno pogledam v ogledalo,da je nos lepo očiščen.

haha..Karli…si me spomnila na mojo prvo ljubezen!

Upam,da so spomini lepi…

Ja,Karli živi z mano tri leta,prejšni medo je bil Rozamund-z mano je spal 11,5 let,prvi je bil pa kar Medo-18 let moj zvesti prijatelj.

;)) umiram od smeha, punce!

me je pa presenetilo, koliko od vas ima gumbe na prevleki od kovtra pri nogah! morajo biti pa ja pri glavi, obrnjeni navzgor! drugače jih premikam tudi sredi noči.

moja obsesija-pranje perila. med spalnico in kopalnico imam en majhen prostor- pralnico/likalnico, kjer imam tudi koše za umazano perilo. tri koše brez pokrova: en za belo perilo, drug za perilo, ki se pere na 60, in tretji za perilo, ki se pere na 40. da že pred pranjem ločujem in da v vsakem trenutku natanko vem, koliko je kakšnega umazanega perila. in čisto pop—, ker mož ne ločuje med perilom 40 in perilom 60!! ;)) in meče v napačne koše;))

in potem komaj čakam, da se kakšnega perila nabere toliko, da je za prat. ga zbašem v stroj in vidim, da je v bistvu premalo poln. in potem težim po bajti, “če ima kdo kaj za prat na 60″…ponavadi ni odziva. in potem moža prepričujem, da so njegove kavbojke že umazane…čeprav jih je oblekel komaj ene trikrat… včasih ga tudi prisilim, da jih sleče in obleče kaj drugega…samo da dam lahko jaz prat! psst…v času največjega obupa tudi potegnem in polic sveže perilo, ki npr ni bilo v uporabi dlje časa (kakšna stara trenerka ipd), ker se mi zdi, da nima tapravega vonja in da jo je nujno oprat…

in, ko končno zalaufam stroj, se velikokrat usedem na tla in nekaj minut opazujem perilo, ki se vrti po bobnu…in kako šprica voda od vsepovsod in se dela pena od praška…

totalni manijak res!

spet sem se spomnila parih mojih

ne morem zaspati, če nimam z lasmi pokritih z ušes (mislim, da se bojim, da bo kaj padlo noter), dlani imam vedno obrnjene navznoter – žil na zapestju ne kažem navzven – se mi zdi da sem preveč ranljiva v tem primeru oz. jih dam pod kovter, povšter.

uživam v branju tega foruma, ker je tako odštekan

lp, nina

no ninatj si me spomnila se ene moje c. navade- enostavno ne morem zaspat, ce ne lezim na desnem boku- ne gre ne na levem , ne na trebuhu ali na hrbtu. “Zvozim” samo desno! :-)))

Sem brala skoraj eno uro, da sem prišla do konca. Seveda sem se tudi toliko časa smejala. Sem se spomnila še navado, ki jo je imel moj svak, ampak ta mi je res čudna: vsak dan je vsaj 2x preveril, če so varovalke “zašravfane” in če je šel kam ven je vsaj petkrat prišel nazaj preverit, če je zaklenil…

Ena je zgoraj pisala, da morajo biti rolete odgrnjene do konca, mene pa moti, če so odgrnjene do konca, saj jih potem zvečer ne morem zagrnit, ker se jih večina zatakne in moram potem odpirat okna, da jih ročno potegnem dol.

Tako kot tamala_8 tudi jaz naredim seznam, ko kam gremo – na pot, ali za trgovino, za aerobiko imam zmeraj napisano na listku, kaj moram spakirat v torbe, nisem pa si še omislila seznama za darila, ki jih je kdo dobil. Je pa zanimiva ideja. Tudi seznama knjig, CD-je še nimamo, če bi si ga začela pisat bi po mojem moj mož mislil, da se mi je zmešalo.

Je včeraj pospravljal dokumente, pa ni in ni mogel ugotoviti, na kakšen način imam urejene položnice, jaz po abecedi od dobavitelja do dobavitelja, on bi po sorti dobave, npr. telekomunikacije skupaj, ostalo skupaj…

Ja, tuširanje z zelo vročo vodo je tudi pri meni zakon.

Ja, pa gumbi pri posteljnini morajo biti pri nogah, obrnjeni navzgor, seveda.

Vidim, da nas ima veliko iste finte. Prej sem mislila, da samo jaz to počnem.

Pozdarvček vsem, Petica

Posteljnina – enako, gumbi od odeje spodaj, od pojštra zgoraj (da me ne tiščijo).

Še ena čudna – vsak zvečer odnesem uro iz kuhinje v dnevno sobo in jo dam zjutraj nazaj (vsa vrata imamo odprta, da slišim, če se miškica ponoči kaj oglasi in ker je kuhinja zraven spalnice, me moti tiktakanje ure).

Skoraj v vsakem sporočila sem našala sebe ali mojega moža (kovter,wc,žličke v sladkorju….)
Jza imam manijo pranja,ko je polovica koša praznega že grem v lov po stanovanju “da nafilam” stroj… obeša pa najlepše moj mož,ki pride za mano in nogavice iz vrvi pobere dol (ja ja se že vlečem za ušesa,jaz jih kar namečem gor,kakor mi pridejo pod prste) in jih lepo naravna in zloži po parih…Jaz še najraje sušim kar v sušilcu,ker mi odpade potem doberšen del likanja…
Vsake toliko zamenjam posodo po policah ali iz ene omare v drugo…mož se pol leta “lovi” ko pospravlja ali kaj išče,potem pa itak zoprt nastopi moja preurejevalska žilica …
Ja če nimamo v WC vsaj 3 zavitke wc papirja je že kriza – mož že gleda,kje je akcija…
Pri spanju moram imeti kovter obvezno spodvit pod noge,spim kot ježek v klobčiču,mož je alergičen na to,da ni vse kot pri vojakih,vse polikano in naravnano…
Možek:ima manijo na čiščenje čevljev (hvala bogu):vsak večer vse očisti čevlje,zarezice na podplatih s krtačo in odsluženo pinceto,zraven pa preklinja in jaska,kje otroci najdejo sredi sušnega obdobja blato…Je pa fino vzet potem čevlje iz omarice in potem še it v kuhinjo kaj iskat,ker so podplati sterilni. Zlati možiček!

Joj, koliko “čudnih” navad. No, da povem še moje:

– ko spim morajo biti gumbi od kovtra vedno pri nogah
– ko zlagam brisače morajo biti vedno najprej zložene po dolgem, pa potem počez (drugače jih zložim še enkrat)
– wc papir mora biti tako obrnjen, da se od spodaj odvija (jih vztrajno obračam, pa ne samo doma)
– če si umivam roke v kuhinji, ne sme biti nobena kapljica na lijaku, drugače takoj letim s cunjo (tudi za možem)
– rože na oknih morajo biti obrnjene v točno določeno smer
– ko jem mora na koncu ostati enako število koščkov (npr. trije koščki mesa, trije koščki zelenjave, trije krompirčki…)

Najbrž bi se še kaj našlo, pa se zdajle ne spomnim.

Super tema!
No, pa pejmo na moje:

– totalno se mi gabijo javni WC-ji tako da tam kluke, ročko za potegnit ipd prijemljem z wc papirjem;
– gabi se mi tudi naš domač pokrov odkoša za smeti, tako da smeti vztrajno zlagam na pult. Ponavadi kar vzamem en krožniček in naj cel dan odlagam razne ogrizke, papirčke, tudi bibi palčke iz kopalnice….skraka naredim vse, samo da mi ni treba koša odpirat ali pa počakam, da imam tako “umazane” roke, da ga odprem. Če mož znori, potem izkoristim gužvo in hitro naštimam kakšno vrečko, ki je kao za stran in potem vse tja notri mečem!
– ves čas si umivam roke, tako da imam že totalno “šmirglaste”;
– na avtobusih sem se vedno držala samo z 2 prstoma, ker so se mi gabila tista držala;
– tale me je v zadnjem letu sicer minila, ampak prej je pa mejila že na obsedno stanje – preverjanje, če sem zaklenila stanovanje – sem šla že tudi z avtobusne nazaj domov preverit;
– niti slučajno ne prenesem, če nekdo npr. kakšen sklop pesmi, melodije ipd zapje samo napol (recimo, ko te pesem kar nekako vleče, da moraš določen njen del dokončat). Takrat si obvezno moram zapet do konca, če ne sem čist živčna;
– včasih sem imela tudi to, da sem jabolko vedno prerezala na pol (ker ga kao nisem mogla pojest) in eno polovičko pustila na pultu. Seveda sem po to polovičko prišla tako ko sem pojedla tisto prvo (se pravi po cca. 5 minutah),
– ne prenesem, da nekdo drug obuje moje copate (aja, nosim namreč dvoje; ene imam za zvečer-po tuširanju, ko imam bose noge, ene pa imam za čez dan, ko sem v nogavicah), tako da predno pridejo obiski, vedno svoje nekam skrijem, da se ne bi kdo zmotil in jih obul!;
– ja, tudi meni se gravžajo tuji copati, ampak jih vseeno obujem in poleti, če se le da pridem na obisk v takšni obutvi, kjer imam lahko obute tudi nogavice (da mi ni treba copat na bose noge nataknit);
– niti slučajno ne morem zaspat, če nisem stuširana oziroma, če je tuširanje kjerkoli iz kakšnega razloga nemogoče, potem pa moram imeti obvezno vsaj noge z milom umite!!!;
– tudi jaz pogosto pazim, da ne stopim na črto – zame je črta npr, tudi začetek tekočih stopnic v trgovinah, tako da se pogosto sploh ne morem odločit kdaj naj stopim gor in kako, da ne bi stopila na rob stopnice, tako da lahko bodisi ustavim “promet” za sabo bodisi se spotaknem;
– če si zvečer ne namažem stopal s kremo, tudi ne morem zaspat, ker me skomina, ko se odeja drgne ob suho kožo;
– gabi se mi za komerkoli drugim ugriznit jabolko; drugo sadje oziroma hrana ni problema;
– obožujem banane, ampak se mi zdi, da so olupki ful umazani, tako da če se le da banano primem in olupim tako, da jo držim s papirnato brisačo, v drugi roki s katero lupim pa imam tudi nameščeno brisačko. Če tega ne naredim, potem si moram po tem ko pojem banano obvezno umit roke;
– če je javni wc preveč umazan, potem raje ne grem;
– mož mora vedno hoditi ob moji levi strani, če ne sem čist živčna.

Še bi se kaj našlo, pa se trenutno ne spomnim, ampak bom dodala, tako ko mi proradi.

Evo me, spet sem tu 🙂 Uau, tale tema je pa rekorderka :-), eno uro sem rabila, da sem prebrala vse, kar sem zamudila od petka.
Nobena še ni omenila fore z budilko:
če moram vstati ob 6:30, si jo navijem za ob 6:00, ko zazvoni prvič, se mi zelo fino zdi, da mi še ni treba vstati, jo utišam, zaspim, zazvoni čez 10 minut – ista zgodba vse dokler ni treba RES vstati. Hvala bogu, da je mož tudi tak, drugače bi bila prava vojna.
Ko pa sem bila še v osnovni šoli in živela pri starših, je jutranje zbujanje izgledalo takole:
Mama je vstajala zelo zgodaj in me je vedno zbudila eno uro preden bi morala jaz vstati. Tista ura mi je bila vedno najslajša :-).

Še ena pa je v zvezi z viki kremo, tisto, ki je pol bele, pol čokoladne. Jaz jem samo belo, čokoladne ne prenesem, niti ene pikice ne. Mož pa ravno obratno – poje samo čokoladno, bog ne daj, da je kje kakšna bela pikica. Zdaj se sicer da dobiti vsako posebej ločeno, včasih pa, ko sva delala v tujini, pa nama je kdo ob priliki prinesel ta velik kozarec viki kreme in vsak je jedel ne svojem koncu kozarca, tako, da je na sredini ostajala pol centimetra debela stena, ki je bila malo “popackana” z belo ali pa s čikoladno, tako, da sploh ni šla v promet.

tole pa že mal na alfa spominja…hehe

Tale z budilko je pa moja! ;)) Tudi jaz si nastavim budilko 20 minut prej kot moram vstati. In sicer imam že kar nakšen obred. Ko zvoni se dvignem iz postelje, jo pograbim, prestavim, nato pa se stisem k možku, ki že točno ve kako se mora namestiti v tem času! ;))) In potem zvoni še enkrat in potem še enkrat. Takrat pa ustanem v 2 sekundah! ;)))

jest mam uro v spalnici prestavljeno za 10 minut naprej, tko da zjutraj ko podaljšujem je ura “glihprou” za vstat.

Pa še ena moja, ki je moteča za moje najbližje, s katerimi si delim kopalniško omarico: ta je nabito polna raznoraznih tubic, stekleničk, dozic, plastenk itd., tako da, ko hoče možek potegniti ven kakšno svojo potrebščino (teh je bore malo notri, vsa ta krama je moja), se ven vsuje plaz. Sem pač žrtev reklam, čim se pojavi kakšen nov šampon/balzam/gel za tuširanje itd., ga moram takoj imeti, “starega” pa ne zavržem, ker ga je še za parkrat uporabiti (pa ga ne porabim do konca, ker komaj čakam, da sprobam tisto ta novo stvarco). Saj vsake koliko naredim čistko, a se spet nabere vsa ta navlaka.

Joj prejoj pa nej še kdo reče, da nismo čudni:))

Ko pridem domov obvezno najprej ves nakit dol, prstane, uro, uhane…, nato preoblečt v trenirko, WC, nato pa naprej funkcioniram. Vedno spnem lase doma, tudi ponoči.
Sovražim tiktakanje ure ponoči, vsaj dokler ne ratam pozorna na to.
Češnje vedno jem s peškami vred, ker mi je prezamudno jih ven metat, potem pa žvenketa po WC-ju.
Zbiram recepte, pa skoraj nikoli ne uporabim
Sovražim če niso zavese lepo poravnane od roba do roba.
Časopis vedno brem od zadaj naprej, revije pa obratno.
Nikoli ne nosim žab, pulijev, spodnjih majic, me čisto znervirajo.
Ko zaspim, obvezno gumbi na kovtru pri nogah, objamem pa en mali povšterček, če sem na boku, ker se mi zdi, da se bom drugače kar prekucnila.
Odprto okono ponoči, drugače se mi zdi da se bom zadušila.
Stalno ugašam luči za ostalimi.
Pa vedno imam prižgan radio ali TV, samo da nekaj čeblja, razen ponoči.

Uf se morem kar zamislit:))

ha, ha, ha, že berem domačim, da ne bojo mislili, da sem edina…

Jaz sem jih kupila v Tim pro ( Naklo ). Cena okrog 1500 sit.