“Čudne” navade
moje ”čudne” navade:
škatličenje – vse spravim v škatle, škatlice, napišem kaj je notri, bognedaj da je kaka hrana – moka, sol… v papirnati embalaži, čevlji brez svoje škatle. Posledično težko vržem stran kakršne koli škatle, plastične lončke, uporabno embalažo. Bo že prišlo prav- s tem je povezana druga navada-
kopičenje stvari – sveto sem prepričana, da mi bo vse še prišlo prav. No, saj včasih pride
optimizacija – če imam več opravkov, natančno razmislim, kako bo šlo najhitreje, ko grem po malico kupim še najnujneje za domov, pišem listke, imam cel sistem, kako zadeve najhitreje uredit (včasih sem se še na poti v šolo učila – hodila sem peš), dostikrat imam s sabo knjigo – če je treba v trgovini stat v vrsti, čakat pri zdravniku. Karkoli pač.
težko gledam kako zanimivo oddajo ali berem knjigo, ne da bi imela pri sebi blok in pisalo. Pa zapišem zanimive besede, kako duhovitost, informacijo, ki je še ne poznam.
Doroty, moj bi me ubil, častna reč! Al pa me odselil. Če samo iz predala v predal kaj prestavim, je čist penast, če bi pohištvo prestavila brez njegove vednosti………. Pravi, da tukaj živimo TRIJE in ne ne samo jaz in če mi kaj ni prav, je to stvar dogovora. Nekje čist na dnu mu dam celo prav. Mene bi tudi kap, če bi našla vse na glavo postavljeno.
Drugače pa občudujem vse “higienske obsedenke” – jaz sem pa mislila, da slabše kot meni ne more nikomur it, ker res težko zaspim brez tuša. Kako visijo cunje, mi dol maha, samo da visijo in se posušijo (klukce-kva je to 😉 ), štumfe namečem, kakor pač pade in tudi poberem jih tako in serviram možu v naročje, da jih “popara” in nameče (dobesedno!) v predal. Razen nujno potrebnih zadev ne likam ničesar, se raje potrudim in nesem posteljnino na podstrešje, kjer še mokro fajn nategnem (aaaa, to so klukce :)) ) in je bp posušena, samo še za v omaro. Perem samo po potrebi. Premorem natanko tri različna čistila: eno za laminat, eno za keramiko in enega “univerzalca” za vse drugo – pa seveda pril, pralni in pomivalni prašek. Ok, pa še tisto flaško za keramični štedilnik. Pa mehčalc za sintetiko (sploh ni tko mal tega sranja!) Ničesar ne razkužujem, ne rok, ne tal, ne banje (ok, to polijem z varekino, kadar v bloku hodnik čistimo in se potem vedro tam notri pere, to pa ja!) , ne kuhinje…nič. Zavese imamo lamelne, mi sicer niso všeč, so pa praktične. Okna pomijem 2 x letno, če je treba ali ne- itak so po dveh dneh ne vidi več, da so pomita. Imam pa rada zvečer pulte prazne, posodo v pomivaču, da mi zjutraj ne skoči najprej nered v glavo. Roke umivam, ko pridem od zunaj not, pa po seansi na WC-ju, drugače pa ne, že itak imam šmirgel namesto kože.
Hmmmmm, v bistvu z zmerno dozo nereda in “umazanije” shajam očitno dosti bolje od večine :))
A sem čudna 😮 ?????
hm…. nekaj je bilo že omenjeno-gumbi pri nogah, wc papir se seveda navija od zgoraj…
nekaj pa nism zasledila. Ko si delam sendvič, to traja zelo dolgo. Sendviča brez margarine ne jem–ni šans, margarina pa mora biti popolnoma enakomerno razmazana po kruhu, nikjer niti malo več, niti malo manj. No in potem pridejo klobase.. ne prenesem, da mam na kruhu prazen prostor, ampak tudi klobas eno čez drugo ne maram, tako da najprej naložim cele kose, potem jih pa režem na osminke in četrtinke, da napolnim tudi najmanjše luknjice..
mož se kr križa, ker mi seveda noben ne zna narediti sendviča
lp
Tudi jaz sem se našla v nekaterih vaših “čudnih” navadah (pokrivanje ušes pred spanjem, obvezno branje na WC-ju, jutranje prestavljanje ure oz. dremanje, oblaganje WC školjk na ne-mojem WC-ju, usklajevanje količine različnih jedi na krožniku, da se izide…). Sploh se nisem zavedala, da nekatere lahko kdo pojmuje kot čudne. Imam pa tudi jaz (vsaj mislim) čisto svoje navade. Trenutno se spomnim teh dveh:
Vsak večer oba sinova, preden grem spat, pokrižam in izgovorim: “Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj!”. Tako kot je to delala moja babica. Zdi se mi, da ju tako obvarujem pred vsem hudim.
In še – pravzaprav to ni navada, ampak se kar zgodi. Že velikokrat se mi je zgodilo, da me je zvečer med branjem tega foruma …. prijelo kakat. In sem po nekaj minutah trpljenja (seveda se nisem dala, ko pa je forum tako zanimiv) s težkim srcem vendarle ugasnila računalnik in šla opravit zadevo. Nazaj na forum pa nisem šla. Sicer me NIKOLI ne prime kakat zvečer, vedno dopoldan. Če pa berem forum, pa velikokrat. Ne vem, zakaj…
Lepo se imejte, vse “čudakinje”!
L.
Sva že dve. Vse štejem.Včasih, ko se zavem kaj delam, sama sebe okregam. Kovter je tudi pri nas z gumbi pri nogah in navzgor.
Z ključi pa ima moj dragi probleme. V hodniku imamo obešalo za ključe ampak vedno pristanejo na mizi.
Pa še nekaj mojih. Mali mora imeti vsak dan vsa oblačila sveža, pa čeprev je majčka še čista. Na kuhinjskem pultu ne prenesem ničesar mora biti vse ščiščeni, vsak dan čistim WC školjko in vsaj splahnem umivalnik v kopalnici.Bi se verjetno še kaj našlo.
Ufff, še na eno mojo si me spomnila s tem kakanjem :-)), mene namreč VEDNO prime kakat, ko sem v KNJIŽNICI :-)))), že od otroštva. Tega pa res ne morem pojasniti. Muke ježeve, vam povem. Obožujem knjige, pa bi bila rada v knjižnici kaj dlje od tistih 5 – 10 minut, ko še zdržim. Mogoče je to neke vrste alergija na starejše oz. rabljene knjige, v knjigarni je namreč vse OK.
še ena moja iz mladosti – v najstniških letih sem imela svojo sobo in v njej pač pohištvo (normalno), no in ena omara je bila velika – z obešalniki in v tej omari si se lahko prav lepo skril za obleke. Tako sem vsakič, ko sem prišla v sobo najprej samo odprla vrata – samo toliko da sem preverila, če je kdo slučajno noter. In to se je razvilo v navado, da sem vsakič, ko sem stopila v ssvojo sobo vrata malo butnila, da so se odprla, videla nisem itak nič, samo brez tega nisem bila pomirjena. Približno tako pomembno, kot je bilo treba prijeti za kljuko, da sem odprla vrata, tako pomembno se mi je to zdelo.
Še dobro, da z odraščanjem to mine.
Tudi jaz imam svoje čudne ali pa tudi ne navde.
Z možem, ko zvečer gledava TV – ko on reče jaz grem spat, grem obvezno tudi jaz, čeprav je ful dober film. Sama zvečer enostavno ne gledam TV.
Tisto s kovtrom je najbrž že standard (tudi moj je z gumbi pri nogah). A ja, pa še ena – skodelice za belo kavo z določenimi sličicami vedno pospravljam v stekleno omaro, ostale z drugačnimi sličicami pa v navadno zaprto. Najbrž ni potrebno pojasnilo, da v naši hiši noben ne razume katere gredo kam!
Najbrž je teh navad še več, pa se mi mogoče sploh ne zdijo čudne, zato zaenkrat samo to.
LP
PS: To z WC papirjem se mi pa zdi, da bi tudi jaz začela prakticirati ;-))
Mene tudi vedno v knjižnici ali v trgovini z oblačili prime kakat. Včasih samo pridem v knjižnico, potem pa oddrvim takoj ven in ostanem brez knjig.
Najhuje je, ko v Avstriji kupujem oblačila, in potem s fantom iščeva okoli kot nora kakšen wc :))
Ena ZELO čudna navada:
ful mi je škoda jesti dobrote (piškoti, čokolada, čips, smokiji…), če zraven ne berem oz. ne gledam kaj fajnga po tv. In potem na obiskih, faksu ponavadi odklonim ponujene dobrote, ker mi je preprosto škoda jesti tak fajn stvari, in si raje prihranim prostor v želodcu za zvečer, ko bom lahko zraven brala ali gledala tv.
In potem mi nihče ne verjame, da res veliko jem, to razlagat mi je pa nerodno 🙂
Nekatere vaše/naše navade mogoče že mejijo na obsesivne kompulzivne motnje-to je zelo pogosta navada, zaradi katere ne funkcioniraš več normalno.
Npr. neka punca je štela čisto vse črke v besedah, tako intenzivno, da nikoli ni naredila nobenih zapiskov na faksu in seveda ni mela pojma, o čem je blo predavanje.
Ena ženska vsak večer dve, tri ure preverja, če so vrata zaklenjena.
tole štetje besed… en moj profesor na gimnaziji je 180X na uro rekel “torej” in to pri umetnosti. To smo šteli šele potem, ko nam je po nekaj urah začel ta “torej” prebijat – kot bi en zraven mene non stop delal PIPIPIPIPIPIPIPI… oooooooaaaaaaa!
Torej (hehe) je bil profesor mal smešen, ne mi, k smo besede štel!
Neskončno se zabavam ob branju o naših čudnih navadah,ki včasih mejijo na obsesije.
Ali je katera gledala film Bolje ne bo nikoli z Jackom Nickolsonom in Helen Hunt v glavnih vlogah?
Moje navade:
Vedno odrežem š***** pri hrenovkah.
V skodelici vedno pustim vsaj še požirek kave ali čaja(ali piva…)
Podobno je z vrati pri omaricah- alergijo dobim če so odprta,ali če gori luč v predsobi.
Včasih sem tudi štela razne stvari-prekinjene črte na avtocesti,svetilke,stopnice, po moji poti pa stopa srednja hči,ki prešteva prav vse-od števila črk na napisu na majici,do razpok na pločniku.
Otrokom razvrščam barvice v puščici po barvni lestvici-najprej rumena,sledi oranžna, rdeča,roza,viola,…..Groza….
Kupujem toaletni papir,ki paše k barvi ploščic.
Rada premikam pohištvo in slike po stenah.
Preden začnem kuhat,mora biti vse pospravljeno.
Če je datum na kateremkoli živilu zadnji dan pred porabo,se bojim zastrupitve in ponavadi zavržem.Še ena groza,ampak ne morem iz svoje kože. Se pa trudim in v trgovinah vse prebrskam in mi gre neznosno na živce,če so na policah maslo,jogurt ali siri,ki bi jih morali porabiti tisti ali naslednji dan.
Podobno je v restavracijah.Tuhtam o tem kakšno higieno imajo v kuhinji,nikoli ne naročim perutnine ker se bojim salmonele,nikoli ne naročim rib ker so jih bogve koliko cajta že valjali okrog,isto je z gobami,ker so morda pregrete….Pravi psihič. Ampak taka sem le zadnje tri leta,ker sem imela resne težave s prebavili in sem bila vsak teden vsaj dvakrat parkirana na školjki ali ob njej.
Joj ,ko začneš bi lahko napisal cel roman.
Prav res,bolje ne bo nikoli!! Ampak kdor prizna, se mu pol oprosti.
Zdaj grem pa spat,brez pižame,s prižgano lučjo,televizijo,knjigo,steklenico Radenske in s gumbi na kovtru obrnjenimi navznoter in pri nogah v nogavicah.
Do zdajle je trajalo, da sem vse prebrala in pri nekaterih čudnih navadah sem skoraj crknila od smeha.
Sem se pa ob tem spomnila še nekaj mojih in moževih for. Jaz med tem, ko sedim na stranišču najraje berem časopis, če ni tega, se pa kratkočasim na drugačen način – stavim se sama s sabo. Vzamem plastenko npr. od mila Dove in se grem stavit, da bo na etiketah vsaj 6x pisalo Dove, ali pa se stavim, da je po steni položenih najmanj 80 ploščic, potem jih seveda preštejem in če imam prav je OK, če pa ne pa tudi.
Mož pa vedno, ko se usmrkne v robec, pogleda kakšen je “pridelek”.
Pa lahko noč!
Hej, punce!
Zabavno in naporno je tole branje, če hočeš vse v enem dnevu obdelat!
No, pa še naše cvetke.
Moj dragi nikoli ne postavi skodelice ali kozarca na krožnik ali podstavek, ker je že nekaj tam!!!!!! Ni prostora za skodelico (tako si razlagam tudi tiste fore s škatlicami in piloti ter podobnimi zadevami, o katerih ste pisale)!!! Grrrrrr! In ne more spat oblečen, tudi v gatah ne. In ne zna obleči odeje v prevleko :)))))).
Ta male dve zimi nismo pripravili do tega, da bi hodila po snegu. Ni prenesla, da ji sneg na škornju naredi kapico; če je bilo belo, smo jo morali nesti, tudi če je bilo vse potlačeno.
Pa še jaz:
-rolica se mora odviti z vrha in bog ne daj, da kdo pusti prazno za sabo!!!! – mi v šali reče, da ne ve, zakaj bi jo moral on zamenjati, če pa več ne rabi papirja #&{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}#”??!#!
-z odejami je standard pri obeh,
-ko preoblačim odeje, gledam, da bo nalepka na odeji pri nogah,
-tudi jaz imam žličke v nekaterih sipkih stvareh, pa se mi do sedaj ni zdelo nenavadno,
-NE prenesem branja ali sedenja na školjki, pa čeprav vem, da bom morala še enkrat ali dvakrat na veliko potrebo,
-ko se kje vozimo, si izmišljujem, kaj pomenijo črke in številke na registrskih tablicah (klasika je npr. MS= morska svinja = morski prašiček), tako da nam pri vožnji na morje ni prav nič dolgčas.
Tole se spomnim sedaj, pa je mogoče še kaj nam čisto kul, za druge pa odkačeno.
Hvala za kar nekaj uporabnih idej, kako rešiti kakšen problem, npr. problem z mokrimi tlemi na stranišču. Svetovna tema!
LP M.
Zelo nerada berem dolge “klobase”, ampak danes sem se pa nasmejala. Al’ smo si ljudje podobni. Veliko stvari imamo skupnih (nogavice za spanje, službene…domače… in nočne gate, rolca toaletnega papirja se mora odvijati od zadaj navzdol, Kovtra nimam v vreči, tako, da z gumbi nimam probleme, drugače pa bi naredila kot vsi vi …..in še bi se kaj najdlo…
morda ena “čudna” … vedno jem le velike in zelene banane. Rumene so mi škifaste.
Sicer nisem prebrala vseh (kake pol sem jih), ampak sem ravnokar ugotovila katera je moja čudna navada. Mogoče jo je katera že napisala.
Vedno pogledam v školjko kaj pridelam. Čudno, vem.
Ena manj čudna pa je, da moram vedno imeti lič na kuhinjski napi prižkano ko sem v kuhinji pa magari nič ne kuham.
Lol
No jst mam precej čudnih navad, naj opišem sam eno. Vedno morm preverit, če sm zaklenla vrata od wcja, kjerkoli že sm. To zgleda tak, da stopim v kopalnico, zaklenem vrata in poskusim, če so zaklenjena. Potem grem na wc, in čez neki časa vstanem in odkorakam do vrat in še enkrat poskusim, če so zaklenjena. To z vstajanjem in vračanjem na wc nardim ene petkrat, s tem da ne preverjam vrat tako, da jih pokljukam, ampak tako, da se obesim na kjuko in vrata s polno težo vlečem proti sebi, da vidim, če bi se slučajno lahko odprla…
Sem pa enkrat mela tega dovolj… bli smo na marju, v kampu in na plaži so mel take zazidane wcje, ženskih je blo ene 6. Bla je nuja, kakat me je že res tiščal, pa sm si rekla, da grem, kljub temu, da zlo zlo nerada hodim na tuje wcje, kaj šele neke javne. Poiskala sem en wc in ga ZAKLENLA za sabo, jasno. Je pa bil wc tak, da je bla pot od wcja do vrat zlo dolga, tak da nism mogla držat kljuke in jo vlečit. Sedem na wc in me spet prešine:”Kaj pa če nism zaklenla?!” Ampak ne! Prvič v življenju sm se zadržala in si rekla, da ne bom vstajala, ker to preverjanje meji že na obsesijo in da se dobr spomnim da sm zaklenla.
Žal pa sm spregledla majhn detajl… vrata sm res zaklenla, ampak so bla pokvarjena, tako da so se z zunanje strani dala odpret in ravn takrat ko sm si brisala rit, je notr stopla ženska. ne vem komu je blo bolj nerodn.
v glavnem od takrat naprej, spet petkrat preverim če so vrata zaklenjena. tut doma