“Čudne” navade
Uf, jaz sem misla, da sem edina, ki je alergična na umazano posodo v koritu. Tudi jaz vsako žličko sproti umijem in tudi jaz ne morem jest, če ni vse ostalo, kar sem rabila pri kuhanju pomito in pospravljeno.
Tudi prevleka za odejo mora imeti gumbe spodaj.
Ja, pa tudi kuhinjsko korito zvečer do suhega obrišem.
Lp, Maja
Jaz imam trojne različne kljukice za obešanje perila. In zmeraj ko obešam perilo izbiram kljukice po barvah, najprej porabim zelene, nato sive in nazadnje oranžne 😀
Nimam pooojma zakaj to počnem, ampak enostavno ne morem drugače.
Kar zadeva kovtre smo pri nas isti – gumbi pri nogah.
V dnevni imamo eno toplo deko s karirastim vzorcem in grozno me moti ker nikoli ne vem kako naj jo obrnem ko se pokrijem – kaj pa če sem imela prejšnjič ko sem bila pokrita tisti del ki ga imam danes pri glavi, pri nogah :-s
Vedno pravim, da moram kupiti takšno potiskano, da bom vedela kje je glava in kje noge :-))
V kuhinji imamo tisti obešalnik za folije in brisačke in če mož menja pap. brisačke obrne pač kakor mu pride. Jaz potem stalno popravljam, da se brisačka rola od zgoraj in se spodaj.
Pa še bi se našlo …. :-))
Noro, tečej mi solze. Pa ne od posmehovanja – od zadovoljstva, da nisem edina, taka, malo bolj “čudna”
*če nimam ničesar drugega zlikanega, je važno, da imam zlikane kuhinsjke krpe (ne prenesem umazanih krp – takoj, ko je malo mokra pristane v kopalnici) in plenice
*uživam v obešanju perila: perilo mora biti obešno po določenem vrstnem redu, pa tudi ščipalke so primerno organizirane.
*mož je “alergičen”, če zobna pasta ni pravilno zaprta in ni postavljena v določen kot na omarici v kopalnici
*luči: nonstop ugašam luči
*vedno kaj pozabim. Oče mi večkrat reče: ali nisi že rekla adijo? Si pa hitro nazaj! Ko sem že v avto se spomnim na kakšno stvar
*v službi pa so moja šibka stran ključi. Že kar nekajkrat sem jih zaklenila v omaro
*obvezno spim v sp.hlačah. “Nočne” sp.hlače menjam npr.na 2 dni, pižamo pa imam 1x teden
*obožujem čokolino.
Hvala vsem za polepšan dan.
Hhihihihih
kaksne so pa res smesne:) Cestitam nekaterim, da se vam da tolk casa porabit za pucanje, nadzorovanje…
ej, jest se pa CIST nic ne obremenjujem. Danes sem posesala… po ne vem kok dolgem casu. Ampak je tamal dobil vrocino in sem ostala doma. Celo prah sem pobrisala…
Pa skuhala sem nama…. uf luksus….
Posoda je lahko nepomita, me ne moti, ze pomije tist k kej rabi…
Alergicna sem na lase v umivalniku, ja…
skret papirja pa ne mecem not, ampak ga drzim tko, da ne more spricnit… hahaha
ej…
kr nadaljujte, je fajn ctivo tole…
Tanja
Še ena čist odbita: mene že vse življenje kar naprej zebe, vroče mi je samo takrat, ko se ornk najem, pol me pa kuha dve uri, nato sem spet mrzla kot žaba, pokvarjen termostat imam :-). Da ne staknem ozebljin, se preoblačim kar se da hitro, tako, recimo, da istočasno slečem pulover in spodnjo majico, ki potem skupaj tvorita nekakšen “oklep”. Prav tako imam v zgornjem delu pižame že prištimano vstavljeno majico, da ni treba vsake stvari posebej oblačiti. Podobno je tudi s hlačami: pridem domov, na en mah slečem kavbojke, žabe, ki so pod njimi, pa še štumfe.
No, in enkrat se je zgodilo tole: greva z dragim čez Staro Ljubljano, on se zadrži pri eni izložbi, nato me dohiti in pravi “Kaj pa maš tam dol zadaj na nogah ene bule????????????” Obrnem se – in res: malo nižje od kolen sta dve ogromni buli (pa se mi je zdelo, da nekaj ne štima). Verjetno se vam že svita, kaj je to bilo – noter v kavbojkah, ki sem jih oblekla, so že bile žabe z debelimi štumfi na koncih. Mater, sva se režala! Pol sva šla do najbližje veže, pa sva vsaj tiste štumfe ven zbezala :-)))))