“Čudne” navade
ja, to sem pa pozabla! hvala @n.net – naš 5letnik se tudi sleče, ko gre kakat, v najboljše primeru se sleče samo v spodnjem delu :))) ampak samo doma, drugje k sreči ne :)))))) a pravite, da to ne mine niti, ko so veliki :)))))
Naš sine loči vse stvari, predvsem obleke, na “policijske” (take frajerske, z našitki in kakšnimi znakci) in “nepolicijske” (vse ostalo). Uni, ta nepolicijske so totalno OUT in ga ne moreš prisiliti, da bi jih oblekel :-). Zimske čevlje pa je hotel imeti na vsak način “velike”, tako da smo se fajn pomatrali, da smo našli model, ki se mu je zdel dovolj “velik”, pa na našo srečo ima ob strani še “policijski” znak 🙂
Hehehe, se nisem prebila cez vse odgovore… so pa zanimivi…
Ja, jaz sem pa obsedena s tistimi “franzami” na tepihih… Grozljivo me moti, ce niso ravne… ce lezijo kar povprek… Pa sploh ne vem odkod imam to “manijo”… Torej, pri nas nenehno stresam te nitke…
In ko sem prvic prisla k tasci… pa imajo cel kup tepihov… uuu, kako me je mikalo, da bi jih poravnala.. sem se komaj zadrzala.. le kaj bi si drugace zenskica mislila,….hehehe
Ja, verjetno bi se se kaj naslo..
To, da rada zlagam vse stvari po barvah… modre brisace skupaj, temne gatke skupaj… na eno stran crne nogavice, na drugo svetle…
Pa knjige morajo biti po velikosti…hehhe
Na splosno imam zelo rada stvari vedno na istih mestih… Sem cisto zmedena, ce kdo odlozi npr skarje v kaksen drug predal kot “morajo” biti… Da jih potem iscem, namesto, da bi bile tam, kot jih pricakujem…
Ok, dovolj… lp! S.
Jaz pa doživljam prave psihoze ob pranju solate, vsak listič posebej pod vodo nekajkrat operem, obrnem in od blizu vsakega pregledam, da nisem slučajno česa zgrešila, pa kljub temu je ne morem sproščeno jest, najbrž mi je ta fobija ostala od internata, kjer sem vsakič, ampak res vsakič dobila v solati kakšno svinjarijo(danes polža, jutri las, pojutrišnjem pa malo peska za boljšo prebavo…)
in tudi jaz na umivalniku ne prenesem ničesar, zato ga nekajkrat na dan očistim s čistilom in papirnato brisačo, mislim, da zaradi neprestanega drgnjenja že kaže znake površinske obrabljenosti,
vedno se tuširam pred spanjem, ker drugače ne morem zaspat, na nočni omarici pa ne prenesem mobitela ali daljinca, aja, pa nobene ure nimam v sobi, ker me tiktakanje tako moti, da sem še ročno uro pospravila tako, da je sedaj ne najdem,
uf, pa še bi se našlo…
Tuširam se z vrelo vodo(tudi poleti) in to dokler ne zmanjka vode(smo v hiši in imamo centralno,potem veste koliko časa to traja in kakšen je račun za vodo pri nas),nikoli si ne grem umit glave tako da bi si slekla samo zgornji del obleke in se nagnila nad banjo,ampak moram it cela not in se vsest in umit,pe čeprav sem se recimo 3 ure nazaj stuširala.Tud če si grem samo noge umit…
Ko perem posodo ali zobe more vmes vedno teči voda iz pipe in ob tem še sproti pucam umivalnik z roko.
Zvečer ko grem spat moram pred tem v postelji vedno še brat,pa čeprav sem skor že na pol v komi,važno je da preberem magar en stavek potem pa ugasnem luč in zaspim.Če tega ne naredim ne bom zaspala pa konc.
Predno se usedem k zajtrku si moram vedno namazat ustnice z vazelinom.
Še kej bi se našlo…
Jaz imam pa manijo na refill. Kupim milo, ki se polni, potem ga dolivam malo manj kot po kapljicah, da se le lahko znebim polnila. In enako z vsemi stvarmi, ki jih imam po ločenih posodicah (npr. sol, sladkor, testenine,…). Da bi kupovala pa stvari, ki gredo v enem šusu v posodo, to pa ne. Polkilska sol stane skoraj toliko kot kilska in se mi zdi, da razmetavam z denarjem.(evo, še ena traparija – dam tak primer kot da dnevno kupujem velike količine soli, da bi morala pazit na ceno :-))))) In seveda praktično takoj, ko polnilo zavržem (torej se ga končno znebim, na kar ves čas čakam), je treba kupit novo, saj vendar ne moremo biti brez.
(Madonca, mi je sami za sabo čudno to čitat – če ne bi bilo te teme, najbrž še opazila ne bi, kakšna sem. Se bo treba zamislit 🙂
Odvečna embalaža me tudi moti. Če je v vrečki samo še pol piškotov, makaronov, jo zaprem (z elastiko ali čim podobnim) in odvečno plastiko odrežem.
Pa vedno moramo imeti vsaj tričetrt kile navadnega edamca doma. Ko mene včasih zagrabi “craving” in ne vem, kaj bi, potem mi zagotovo pomaga nekaj rezin sira. Ampak mora biti čisto na tanko narezan z mašinco.
Pa totalno ogabno mi je čistit lase iz odtokov. Tudi svoje, ravnokar sproducirane pri umivanju. Bljaaaaaak.
Ostalo je pa očitno že klasika: gumbi na posteljnini pri nogah (imam take posteljnine, ki imajo zapenjanje na spodnjem robu, tako da obračanje gor/dol ni potrebno), rolca WC papirja se mora odvijat spredaj, bog ne daj, da je prazna na stojalu, ker mi gredo lasje pokonci.
Zobna pasta v umivalniku me ne moti pretirano, čisto pa znorim, če je po tleh v kopalnici vse pokapljano. Ampak v tem primeru ne obrišem, ampak kritiziram fante. In se kapljice posušijo same od sebe.
Očitno sem (vsaj čisto malo) en psycho.
Po mojem lahko naredim kar povzetek vseh navad.
– gumbi na kovtru obvezno navzgor in pri nogah
– pokrita do vratu tudi pri 30 stopinjah, pa če crknem od vročine – drugače se ne počutim varne
– wc rolca se rola obvezno od zgoraj
– mokre oprane nogavice obešam vedno po parih
– bodiji, majice in kar je še takega z gumbi morajo biti vedno zapeti, preden gredo v pranje
– ne prenesem napol odprtih omaric in napol odgrnjenih zaves
– na WC-ju in v banji vedno berem; če pozabim knjigo, pa sestavine v zobni pasti ali navodila za pranje
– prstan mora biti vedno “prav” obrnjen
– ja, pa fleki me tudo grozno motijo
– pa pijačo vedno puščam v kozarcu, tako da se včasih tudi skisa – bljak!
– pri zajtrku vedno berem časopis
– povsod po stanovanju si puščam listke z opomniki, pa tudi mobitel kar naprej nekaj piska in me opozarja – mi vsaj ni treba več na roke pisat, da ne pozabim
– žab ne prenesem, kapo nosim, če je pod minus 15; kot smrkljica sem imela zato v res hudem mrazu pod hlačami oblečeno odsluženo in premajhno pižamo; mami seveda ni vedela za to, ker bi jo kap “Kaj bodo pa ljudje rekli, če se ti kaj zgodi?”
.
.
.
.
.
Pa še kaj bi se našlo. Kar nekaj Monkov se nas je našlo, kaj?
Super tema, sem se do solz narežala. Tista z žepki v kovtru in s štumfi v kavbojkah je pa čez vse! :)))))
Jaz pa imam eno podobno. Včasih se ob gledanju TV zapičim v kakšno besedo (slovensko ali tujo) in jo potem “pišem” z velikimi tiskanimi črkami. Ali pa štejem, kako se izide po prstih. Jacqueline se recimo izide na mezinček.
Meni se vsi čudijo, zakaj mi gre na živce, če žlice in vilice v predalu niso obrnjene vse v isto smer in lepo zložene ena zraven druge :)))
Da ne govorim o skodelicah za kavo. Seveda morajo biti obrnjene tako, da z desno roko primem ročaj (z levo roko odprem omaro, z desno vzamem skodelico iz omare).
Pa svinčniki v predalu morajo biti tudi vsi enako obrnjeni (si predstavljate kako trpim v službi :)))).
Spodnje majice in nogavice, puloverji, brisače, serveti…. morajo biti zloženi na enako velikost. In seveda jih tudi jaz “cirkuliram” – torej: oprano na dno kupa.
Morda tudi to, da imam sezonska oblačila v polivinilu (v tem trenutku vsa poletna oblačila, poleti zimska oblačila).
Pa še kaj bi se našlo ….
(seveda “kupčke” delam izključno v domači WC)
_____________________________
Moj mož:
Zvečer nogavice sezuje in jih položi na tla zraven nočne omarice (ko bi vsaj smrdele, potem bi mi bilo jasno da zaradi boljšega spanca: tako pa …. ne vem :))))))
Kuhanje kave je v njegovi domeni. To mi je všeč 🙂 Ni mi pa všeč to, da ko odpre zavitek kave (vakumski) – nalepi tisti košček lepila, s katerim je zavitek prelepljen, na rob kuhinjske omarice.
Da ne pozabim: njegove srajce morajo imeti dva žepa. V nasprotnem primeru jih ne nosi.
_______________
Tale je od obeh:
Glasbeni CDji morajo biti razvrščeni po zvrsti glasbe (kompilacije, jazz, pop, rock, ex jugo…) in po abecedi.
Nataša