Zlatolaska, nesporna carica si s to temo! Na vesti imam čistilko in še tipe iz sosednje pisarne, ker so prišli čez cel hodnik hudo zaskrbljeni gledat, kva hudiča se pa dons “tam” dogaja, da se eden krohota na vse grlo in zraven škripa, ko lovi sapo! Čistilka je pa itak ušla, kaj pa ona ve, kaj je to forum, a ne, in tam se ena baba kar iz nč reži….mislm, če teli niso mal ck!-čez les….

1. Pospravljanje in red: odkar smo v troje, sem presrečna, če nimamo “mačkov” po vseh kotih, med piskri nimam orodja, med orodjem nimamo perila, če je v pomivalnem stroju SAMO posoda (brez izvijačev, ki jih je treba “mijat”, recimo, da o hardverskih komponentah, ki se jih je mož odločil očistit, sploh ne govorim) in v pralnem SAMO cunje (brez avtov, ki se za razliko od šraufov “pejejo” in NE “mijajo”). Sovražim sicer umazano kopalnico in kuhinjo, vseeno pa imam sklenjen tihi pakt z mikrobi in bakterijami, da se nekako prenašamo. Ničesar bolestno ne glancam, pucam, zlagam. No ja, na smrt sovražim moževo slačenje, ko ga ni prostora v stanovanju, ki ga ne bi “krasil” kak kos njegove obleke, definitivno najljubši pa so mi usmrajeni štumfi na klubski mizi v dnevni, po možnosti črni, da se jih ja iz aviona vidi -grrrrrrrrr!!!

2. S kakanjem nimam problemov, kjer me zgrabi, tam odložim, lahko pa, da v kakšnem javnem objektu zamašim odtoke, tako na debelo namreč tapiciram dilo :)) Tisto z listki “prej” moram sprobat :))))))

3. Kovtri: samo, da mi gumbi v nos ne lezejo, a gledajo gor al dol me prav en drek briga, ker itak spim zvita kot polh, v kolikor nimam seveda “živega krzna” (beri sina!) okoli vratu namotanega. V tem primeru spim pač “navita okoli sina”. Zato pa moj mož brez problemov spi z gumbi zgoraj, ker je itak čez glavo pokrit, pa čez noge tud! Una s žepki je brez konkurence :))))))

4. Rolca od WC-papirja: mož mi je enkrat reku “ko boš enkrat za spremembo neki nardila, te pelem pa čevapčiče” Jest seveda “kva pa?” “nam nč reku, kar zamisli se, kva nikol ne nardiš” Ja no, ene dva dni sem tuhtala, pol sem pa pozabila, mož je šel v Nemčijo za 3 dni, v tem je zmanjkal WCpapirja, ampak ker ni bilo upanja, da ga bo kdo v naslednjih treh dneh zamenjal, sem se lotila sama. To namreč res sovražim. Ko je mož ob povratku zagledal POLNO rolo Wcpapirja – so padli čevapčiči :)) Od takrat jo z malo manj muke zamenjam, pa še vedno samo, če je res nujno :))

5. SOVRAŽIM CUNJE, LEŽEČE PO STANOVANJU NAOKOL!!!!

6. ŠE BOLJ SOVRAŽIM CUNJE, KI PO ODSTRANITVI POKROVA NA KOŠARI ZA PERILO, ZDAJ LEŽIJO PRED IN OKOLI KOŠA!!!!!!!!!!! Prej so vsaj na približno primerni lokaciji ležale, pih pih pih!!!

7. Sovražim dejstvo, da pri nas nikoli ni žajfe tam, kjer naj bi bila! Imamo milnik za tekoče milo ob umivalniku v kopalnici. Ampak moj mož sovraži tekoče milo. Imamo torej še posodico z milom v kosu. Grrr. V kadi NIMAMO milnika, imamo pa posodico s trdim milom. In dozo mojega intimnega mila. Khm. Ko si mož umiva roke, prej obvezno (!!) spajsa milo iz kadi (ob tem se skoraj na glavo v banjo postavi!!!!) in ga prestavi na umivalnik, tako da so tam 3 (TRI!) mila, v kadi pa nobenega. Nato ga po naključju zvečer zalotim, kako se tušira – z mojim intimnim milom, in to nad vse obilno, s ful pene, ki je drago ko sam žafran!!! Če pa unga ni, a ne?! Pa ne enkrat, da ne bi kera mislila…. Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr!!!!!

8. Sin se ob vsakem lulanju in kakanju sleče do pasu. Tudi štumfi morjo dol!

9. Non-stop ugašam luči in “utišujem” radio in TV! Ne prenesem, da gori oboje.

10. Sovražim tube, stisnjene na sredini, pa tudi “izvotljene” kozarce marmelade in nutele, ki na zunaj izgledajo brezhibni, ko odpreš pokrov, so pa samo še stene “zakamuflirane”. Prazni piškoti so peanut, boljši je nazaj zalepljen ovitek od Gorenjke…..ki jo že vzamem v roke, da jo nekomu podarim, hm, hm, ampak – zakva je tko lohka?!

11. Perilo, brisače itd zlagam kot Kleopatra. Razen mene pri nas nihče nič ne zlaga – kaj šele, da bi zlagal kdo kaj po barvah.

12. Sovražim mehčalec v brisačah in kuhinjskih krpah.

13. Spi brez perila, da se vse lepo “prezrači”, pižame imam samo v tuji postelji, doma spalno srajco.

A še kaj?!

ah ja, žabe!!! Jiiiiiiiiiiiiiih, kako jih sovražim!! Oblečem samo za k dohtarju, sicer v hudem mrazu (ki ga je pri nas dost!) navlečem nase stare pajkice.

PS : a se dobijo bombažne žabe brez stopal tudi za ženske :))))????

evo se jaz :))

Tudi jaz obesam perilo z enakimi kljukicami, pa vse mora bit sortirano: najprej obesim gate, pol kuhinjske cunje, pol brisace, in tako naprej do aumfov, ki morajo bit tudi po parih. Tko. Perilo tudi cirkuliram, mi je to normalno in nic cudnega. Aja, pa ko se spravim pomivat posodo, vse najprej (se umazano) sortiram: kozarci so na robu korita, krozniki na desni strani, ves pribor je v eni veliki posdodi in tako naprej.

Aja, najbolj obsesiven pa je moj direktor, ki kar naprej sprica z osvezilcem zraka po pisarni. Mislim noro, vsakic, ko je kdo pri njemu, se preden ta dobro skozi vrata gre, ze slisim: pss, pss! Jooj, ko da bi bili na sekretu, jaz moram pa to vohat. Se mi ze zelodec obraca, hahaha.

aha, pa se to: tud pri men morajo biti zavese poravnane (ne odgrnjene) pa zobna pasta in ostale tube stisnjene tako kot je treba! :))

Ful sem se narezala, moja zmagovalka pa so tud tisti zepki na kovtru…. :)))
LP

Zakaj pa žabe za h dohtarju? Moja stara mama je imela vedno na zalogi ene par spodnjih gat, čist novih, za h dohtarju, pa v vsem življenju ni šla 3x h dohtarju, da so sp. hlačke ostale zapakirane tudi po njeni smrti.

1.Jst žab ne oblečem za živo glavo.

2. Spanje obvezno brez sp. hlač in v majici.

3. Na živce mi gre njegov kot ob postelji, tapiciran z usranimi štumfi. Ko mu jih zmanjka, jih odnese v kopalnico na koš za perilo.

4. Najbolj, ampak res najbolj debilno mi je pa to, da zvečer, po obilnem žrtju, pusti vso prazno embalažo na pultu. Pa je koš za smeti samo en štuk nižje – v omarici. Ampak zdaj sem se že zverzirala in njegove okraske puščam pri miru – dva dni, pa dva dni.

a smo me mal cudne al kaj? ;-))))))))))))))))))))))))

UF, ti si pa res dobra ((-: Jaz oprane plenice fliknem v sušilec in ko so posušene, jih samo zložim. Ne maram zgubljat časa…

Jah, če je ful mraz, no. Ne morem v pajkicah (priznam, že malo zguzanih!) h dohtarju, recimo h G, pa saj bo mislila, da sem z lune!

(to verjetno itak misli, glede na to, da me že 13 let pozna!)

Skrbna, skor prepričana sem, da se dobijo žabe brez stopal! Mislim, da sem jih zadnjič videla v H&M v Lj! 🙂

A se hecaš????? Jaz to iščem že par let, pa me vsi samo čukasto gledajo :o!! Za mulčke še, za odrasle pa ne :((

Skrbna, skoraj zagotovo sem jih tudi jaz videla V trgovini od (misim, da )Polzele v izložbi na Čopovi v Lj.

Ja res! :-))) Sem iskala žabe zame za h žametni kikli, pa sm jih skor že uzela, ker nism porajtala, da nimajo stopal! :-)) hehe

zviiiiiiiiiiiiiizzzzzzzz, letim v akcijo!!!!! HVALA!

Danajana, vse tvoje “čudne ” navade so tudi navade mojega moža!!
Vse to on počne in meni se je zdelo res čudno. Sploh pa tale rjuha in pižama-ha ha saj ne morem verjet.
LP

Imajo jih, nazadnje sem jih kupila v ona-on (precej let nazaj, priznam). Tudi jaz namreč ne prenesem najlonk pod hlačami. Pod krilom ali obleko, normalno, pod hlačami pa živ obup.

Moja čudna navada… hja, kaj pa vem, moj mož bi jih veliko našel. Večkrat vidimo navade drugih ljudi kot “čudne”, sebe smo itak navajeni :)) Na eno me je ravno danes spomnil. . Vsakič ko intenzivno razmišljam, si čisto narahlo grizem kožo v ustih. Nikoli nisem grizla nohtov ali česa podobnega, tako da… ta je res čudna in ne vem od kod se je vzela, niti ne opazim. Seveda me je prestrašil, da zna biti to početje nevarno, ampak ne vem, če bo kaj zaleglo.

Druga “čudna” je moja nestrpnost. Ko se v nekaj resnično močno zapičim, to mora biti… in to kar se da hitro. Danes sem si zapičila v glavo, da moramo končno po nov pokrov za wc školjko (he he, spet smo pri wc-jih), kupujem ga že kako leto, pa vedno pozabim. Seveda, pokrov kupili, prinesli domov. Nikogar, da bi starega odvil in namontiral novega. Dojenčkek je zaspal, starejša v sobi riše… mož na sestanku…jaz pa sam svoj wc mojster sem pravkar končala delo. To bo debelo pogledal, ko pride domov in me vprašal, če je bil moj bratec doma:)))

Tudi jaz zlagam perilo, ko ga obešam – na eno štango nogavice, na eno spodnje perilo… zato, da ko ga pobiram, sproti zložim na en kup tisto, česar ne likam in na drug kup tisto, kar likam.

Moževe navade pa… jaz ga raje ne bom tule opravljala :))) Kak prazen jogurtov lonček pa tudi zdajle gotovo stoji v hladilniku :))

0. ko pridem domov si moram najprej umiti roke, sicer ne funkcioniram, potem šele na wc in nato še enkrat umit roke
1. ne maram brisat posode, pomijem lahko cel kamion (kar tudi sem na poletnih taborih), brisat pa ne (vedno sem dežurala s fantom, ki je rad brisal in ne pomival) in ne maram pospravljat posode ven iz pomivalnega stroja (noter ni problema).
2. Štejem kar veliko stvari, tudi nemogoče (recimo minute ali URE, ko čakam moža, da pride domov)
3. Umivam umivalnike in tipkovnice, tudi tuje.
4.Zadnje dni mi padajo iz vseh žepov pasji briketi…v torbico se še niso naselili
5. svinčniki, rada imam veliko pisanih svinčnikov (tudi barvic) na mizi, razstavljenih v cvetličnem lončku…neverending šopek in sem sitna in neproduktivna, če tega nimam.
6. ta je pa družinska, navadno likamo enkrat na teden (tud cel dan v izmenah, če je treba) do takrat pa oprano in zloženo perilo skrivamo na podstrehi, da ga ne gledamo…menda je to dobro za moralo.

Se nekaj mojih:

-obsedena sem z lovljenjem umazanega perila po hisi in z dajanjem prat v stroj.. Ce kdo drug da v stroj v pranje,besnim.. (seveda pa perem le,ce je umazano)
-v stroj se redno zlozim posodo,brisanje pulta pa sovrazim in velikokrat ni pobrisan
-ljubim lustne bombazne spodnje hlacke in jih imam vec kot jih rabim in kupim skoraj vsake,ki so mi vsec
-alergicna sem na preglasen tv,radio in podobno in kar naprej norim,naj utisajo
-sovrazim ure,ki bijejo vsakih 15min ali vsako uro.. SOVRAZIM!!!
-kis mi neznosno smrdi in zato ne sme biti v moji blizini nic s kisom
-tudi jaz kdaj slecem hlace z zabami vred.. Enkar se mi je zgodilo,da sem sla potem na srecanje in me en vprasa,kaj mi gleda iz hlac. Vcerajsnje zabe.Skoraj me je pobralo od sramu.

Ok,toliko se spomnim sedajle.. 🙂

Najlonke pod hlačami – nikoli. Bombažne žabe še prenesem, tudi najlonke pod kiklo.
Vsaj dvakrat zaklenem avto z daljincem. Enkrat takoj, ko stopim ven, čisto podzavestno, in potem še enkrat z razdalje kakšnih 10, 20 metrov. Včasih izvajam prave akrobacije, če daljinc noče nesti tako daleč.
Pa sovražim pospravljanje stvari iz kovčkov in potovalk, ko preidemo npr. iz dopusta. Umazano perilo poberem takoj ven, ostalo se notri valja nekaj dni.

Tale moja navada meji na kompulzivno motnjo (tko pravjo psihologi). Rutina zvecer mora bit vedno ista; zobe umit, obraz umit, trikrat poplahnit, namazat s kremo, potem pa rjuhe poravnat, etiketa mora bit zmeraj spodaj, na istem mestu, pa bog ne daj da bi mi gate v r. zlezle (pardon izrazu). Kar je pa najhuj, tv mora bit przgan dokler ne zaspim, ceprov ga itak ne gledam. Zjutraj enako….kriza.

Lp A

Jaki!!! Topla voda, fuj:-)))))))))

Jaz pa sovražim, če kdo pred mano dviga rolete in jih ne dvigne čisot čisot do vrha. Potem imam feeling, da je ful tema v sobi in moram nujno čisto do vrha dvigniti rolete.

Spim v spodnjih hlačkah IN pižami, ampak vsak večer za spanje oblečem sveže gačice, ki jih zjutraj obvezno preoblečem. Tako mi uspeva, da na da porabim 2 – 3 gačice.

Nikoli in nikjer (razen na plaži do morja, pa še temu se z uporabo tevic uspešno izogibam) ne hodim bosa. Gostov nikoli ne silim v copate, sama pa doma samo prestopim iz čevljev v copate in še obuta v nogavice nikoli ne stopim na tla. Svoje copate nosim s seboj, pri sestri imam svoje kar tam.

Vsaka brisača je samo za enkratno uporabo, zato za roke uporabljamo tiste miniaturne, za telo pa tiste malo večje, a ne ta ogromnih, ker bi potem lahko prali samo brisače 2x an dan.

Sicer pa nisem tako obsedena s higieno, samo te “higienske” kaprice imam.

Ja še ena moja, ki sem se je spomnila ob Mayinih brisačkah.

NE MARAM se brisati v tuje brisače. Raje se obrišem v toaletni papir, ki ga odvržem v WC školjko.

Zato tudi gostom NE DOVOLIM, da bi se brisali v naše brisače.

Njim so namenjene male brisačke v košarici nad umivalnikom, ki jih po uporabi odvršejo v drugo (prazno) košarico – tudi nad umivalnikom.

Če sem jaz kje v gosteh, vedno vprašam v katero brisačo se lahko obrišem.

Nataša

Ojla!
Poleg mnogih drugih prej omenjenih (“cirkulacija” perila, kuhinjskih krp in brisač; pranje preila je dovoljeno samo meni-drugi ne sortirajo prav; wc-rolce morajo biti prav obrnjene, tube prav iztisnjene) imam še eno svojo navadico: zaspim lahko samo v tem položaju: napol na trebuhu, napol na boku, obvezno pa moram imeti povšter čez glavo.
Moj fant mora obvezno zvečer pregledati, če je vse ugasnjeno, tudi 5x preveri, če je pipa zaprta,… Včasih je šel zvečer še za mano preverit, če sem jaz npr. slučajno šla v hladilnik po sok, če sem zaprla vrata od hladilnika. Zdaj sem ga vsaj tega odvadila. Ko zaklepa vrata avtomobila, moram jaz tudi na svoji strani preveriti, če je res zaklenil in ko greva stran, me po 5ih metrih spet vpraša, če je sploh zaklenil avto. Ob vsej tej skrbi pa se mu zgodi, da pusti šipo na svojih vratih do konca odprto 🙂
Pa še kaj bi se našlo…

Še ena moja: neznosno se mi gabijo tuji copati. Še posebej tisti plastični v bolnišnicah in ambulantah . Tako se mi je zgodilo na ginekološkem pregledu, da sem doma pozabila nogavičke, da bi si jih obula, da se niti slučajno ne bi dotaknila tistih svinjskih copat. Panika! Copat na gole noge nisem mogla nataknit in ker nisem mogla v ordinacijo bosa, sem si obula škornje na golo kožo! O tem, kaj si bo o meni mislil ginekolog ( gola v škornjih!! – in v obleki – na tistem razpelu), sploh nisem razmišljala. Pa še noseča sem bila! Kaj si je le mislil???
Da je bila smola še večja, so mi seveda, kot vsem nosečnicam, otekale noge. Že ugibate? Ko sem se vrnila v kabino po pregledu, škornji NISO ŠLI DOL! Bili so takšni za navlečt, ne na zadrgo. Ko sem se mučila že kakšnih deset minut, je ginekologa zaskrbelo, če ni kaj narobe z mano in mi je trkal na vrata in spraševal, če sem v redu. Nisem ga mogla, čeprav bi ga najraje, prosit, naj mi pride pomagat, brez hulahopk pa tudi nisem mogla ven, saj je bila zima.
No, s skrajnimi mukami sem zvlekla tiste frdamane škornje s sebe.
Od takrat sovražim škornje.

Sem se nasmejala.
Ko grem na WC drugje – trgovine, lokali, bolnice, …. si vedno zaviham hlače do kolen, ker ne prenesem, da bi jih vlačila po tleh, ko se slečem. Se mi je že zgodilo v eni piceriji, da sem prišla iz WCja z zavihanimi hlačami – groza moj je skoraj iz stola padel.

Hehe, že pol ure berem in se smejem in kimam in se mi duša lajša, da so še drugi taki kot jaz (kovter pa poravnane stvari v predalu in še in še).

@n.net in Skrbna pa sta me spomnili še na eno, ki jo imava z možem oba: za vsako stvar na tem svetu morava naredit seznam. Imava seznam vseh knjig v hiši (in tistih, ki sva jih posodila), vseh CDjev, DVDjev, DivXov, VHSov, imam seznam stvari, ki jih moram dati v torbo, ko greva s piško na plavanje, in seznam stvari, ki jih rabim, ko grem sama na plavanje, pišem sezname stvari za spakirati ko gremo na potovanje – lepo urejeno in ločeno na oblačila, higienske pripomočke, elektronika (kamera, fotka, Game boy…), čevlje, dokumenti in ostalo, …. Meni se zdi, da bi vse najine sezname že lahko spela v obsežno knjigo. Da ne govorim o seznamih novoletnih in rojstnodnevnih daril, ki so vsa popisana v Excel tabeli (da se ne bi ponavljali pri istih ljudeh in tudi za to, da dobimo idejo za druge ljudi), seznam novoletnih čestitk, ki se vsako leto spreminja, ….. Skratka, seznam najinega življenja.

Druga neumnost, ki jo počneva je ta, da hraniva kateri koli kuharski recept, natisnjen v kateri koli reviji (če se nama zdi kolikortoliko), nazadnje se pa itak zgodi, da ne samo da stvari nikoli ne skuham, ampak niti ne vem, da imam recept za kakšno jed in jo enostavno poiščem v kuharici ali na internetu.