Čudoviti časi socialistične federativne republike jugoslavije
ja norTon, je bilo propadanje, pa ne zaradi sistema, zaradi ljudi, pa ne zaradi delavcev, ampak tistih ki so želeli veliko več kot so potrebovali in ti nam danes krojijo naša življenja, pa ne samo pri nas po celem svetu. Edino ena razlika obstaja med nami in razvitimi državami, tam dovolijo majhnemu človeku normalno živeti ob svojem delu, pri nas pač ne, ker jim je vedno premalo in je potrebno te delavske b****, do konca izkoristit!
tu je potreben poseg države, ker naši kapitalisti, ne bodo dali prostovoljno delavcu nič več, kolikor jim zakon nalaga. Pa ne vsi. Poglej Pečečnika kako skrbi za svoje delavce, pa grem stavit, da ima ravno zaradi tega boljše delavne rezultate in večji dobiček, pa še nekaj jih je!:)
zanimivo, jaz sem gimnazijo končala le 2 leti pozneje, pa takih šikiniranj nisem doživljala, no ja morda smo pa res živeli v drugi državi!:)
celo pri vpisu na sindikalno politični tečaj, me ni nihče vprašal za partijsko knižico niti mojem osebnem prepričanju in res zanimivo, moja poročna priča mi je bil moj prvi šef, res ni pojedel hostje, ampak v cerkvi je pa stal zraven mene, pa nikom ništa, še vedno je ostal moj šef, pa še njegov naderejen mu je pomagal kupiti darilo!
ma dej nehi, sedaj ti bom pa še jaz tadrugič napisala, kaj misliš kaj smo delali na sindikalno političnem tečaju???
ne nikoli nisem bila tiho, (se ti zdi da sem bila) in vedno na strani delavcev, ja!!!
pa kaj misliš da sem skrivala svoje prepričanje, bilo je veliko manj nestrpnosti, kot jo je danes, če tanajbolj tardeče si videl ob praznikih pri maši in žegnjanju!:)))
hehehe, kot sindikalni poverjenik res nisem bila tiho, brez skrbi, da ne govorim na fakulteti, ko smo imeli odprte tribune, veš smo študentje veliko spraševali in kritizirali, pa nas ni nihče izključil.
mah brez veze, verjetno sva živeli v dveh svetovih, relnem in namišljenem!
ja seveda, če si pa želel rušiti ustavo in državo, ja pol pa ja!!!
Kdo pa govori o izključevanju? REs brez veze, če ti je bilo pač tako dano, si podobna siti vrani, ki lačni ne verjame. Če je tebi bilo vse lepo in prav, to ne pomeni, da je bilo vsem.
V sindikatu so pa res lahko bili vsi, ne? Zdi se mi, da si bila ti v namišljenem, jaz sem živela v povsem realnem, lepem in slabem istočasno.
ma dej nehi norTon, lahko si razmišljal kolikor si hotel, le sistem si moral pustiti pri meru, ja!
nikomur se ne toži po sistemu, toži se nam po tistem lepem življenju, ki so ga nam obljubljali po dnevu X, pa ga ni in ga ni ! (pa tudi tolk hudo ni bilo kot nekateri radi povdarjate)
a si že slišal da celo Ameriški ekonomisti dvomijo o svojem kapitalističnem sistemu, ne vedo več ali je to soploh prava stvar???:)Kolk cajt so že v kapitalizmu, a veš povedat?:)
ninička naj bo po tvoje.
uuuuuu tisti dan x smo čakali pa je prišel dan a.
vsaj jaz ne govorim da je bilo hudo, jaz si naredim vedno enako in mi gre v standardu sedaj enko, kot prej, ker enostavno nočem bolje.
meni je bil tisti sistem s strani vloženega dela proti sedaj prav kavbojski in lep, zdi se mi, kakor da bi sanjal in ga prespal.
popuščati je začel 1975 in je moral, saj bi ljudje komuniste požrli kakor, da bi bili ljudožerci, ne vem, če poznaš silo množice kakšnih 3-4-5.000 ljudi
Čudoviti časi socialistične federativne republike jugoslavije
Napisal: Svetilnik01
Datum: 07.11.2008 10:13
To je bil najlepši čas mojega življenja imeli smo vse pa hkrati nič in b
lo je upanje , danes pa samo sranje kamor pogledaš
./.
Pisati in obujati spomine na dogodke pred 60.leti mora biti čudno – nenavadno.
Kaže, da še vedno živita v letih, ko se je dogajalo kar se je dogajalo.
Za nekatere prav nič dobrega.
Lepo bi bilo, da se prebudita.
Počas , počas , tole pa tudi slučajno ne bo držalo , mislim , da opisuješ probleme tvojih staršev in ne svojih , 79 leta te tudi slučajno ni nihče postrani gledal zaradi cerkve , ali pa , če si preveč stegnil jezik ( ne vem kaj naj bi to pomenilo ) .
Tudi slučajno nisem bil poslušen in priden državljan , na vsakem sestanku delavcev sem pizdil in kritiziral vodstvo , še več , moj neposreden šef je bil totalni nesposobnež in , ko sva enkrat prišla v hud spor , mi je nekaj grozil z svojo partijsko celico , njega in partijo sem pred vsemi poslal v p.. m.. in rekel , greva kar skupaj do teh tvojih pajacev , da im povem kakšne nesposobneži so med njimi .
Jaz sem po duši oportunist in se ne podrejam nobenemu diktatorskemu redu , takilih prigod , ki sem jih imel ti lahko napišem za cel roman , od tega , kako sem davčnega inš. prijel za vrat in vrgel iz lokala , do tega kako sem bil 3 dni v vojaškem arestu ker nisem hotel sneti verižice z križem , da bo ironija večja so me pri vojakih nagovarjali naj vstopim v ZK.
Tudi z nekom , ki ga vsi dobro poznamo ( srbski oficir ) sem na orožnih vajah prišel v hud spor in ni dosti majkalo , da bi ga z puško treščil čez zobe , pa so me ostali obvladali in pomirili , ko je videl , da ne bom mogel do njega , mi je rekel , da sem totalno nor .
To kar pa ti opisuješ , pa vem , da se je dogajalo v 50- 60-tih letih , takrat so res za cerkvene praznike vohunili okoli hiš iz katere diši po potici , kdo gre k maši itd .
Proti koncu 70-tih in v 80-tih letih pa je komunizem že umiral in gospodje so imeli preveč dela sami z seboj in z svojimi funkcijami in se jim je slatko je… kaj počne narod .