Pozdravček vsem,
sem nekje na polovici knjige Da Vincijeva šifra.A jo je od vaš že kdo prebral?Noro dobra knjiga.Če je kdo,lahko kej pokomentiramo.Me zanima še kakšno mnenje.Jo pa priporočam v branje.

Tudi jaz jo požiram. Sproti se sprašujem, a je vse to res? Tako rada bi imela še kakšno knjigo z umetninami Da Vincija, da bi sproti “preverjala” slike. Ampak zaenkrat ne morem do knjižnice, doma pa nimam nič takega na zalogi. Pa krščanstvo… Pa Opus Dei… Pa temljarji… Pa sionski red… Vau, res jo priporočam tudi jaz!

Jaz bi si jo strašno rada sposodila, pa je v knjižnicah nikakor ne dobim.
Bom pa kar na tem mestu vprašala:

Sposodim si knjigo Da Vincijeva šifra v slovenščini. Obljubim, da jo peljem na počitnice in dvakrat prebrano, a nepoškodovano vrnem lastniku skupaj z zahvalo in “odškodnino”. Če je v Ljubljani kakšna dobra duša, ki bi knjigo lahko pogrešala v prvo polovici septembra se toplo priporočam.

Oprosti, Tinca1, ker izkoriščam tvoj post – če bo obrodilo sadove bom z veseljem s tabo pokomentirala!

Meni je bila tudi knjiga zelo všeč – sem jo kupila, pa je za september žal že rezervirana za 2 prijatelja.

Bi pa vsem, ki jih tema zanima, priporočila knjigo Sveta kri in sveti gral. To knjigo sem prebrala že kar nekajkrat in ravno zato sem večino stvari, ki jih opisuje Šifra, vedela že prej. Vendar moram reči, da je knjiga vseeno zanimiva.

Pa še tole – na koncu strani kliknite na ime slike, nato pa še enkrat na sliko, da se poveča:

Jaz imam Da Vincijevo šifro v angleščini, ki leži že skorajda zaprašena tam nekje v kotu… (ker sem jo prebrala že pred davnimi davnimi časi :))

Vrjetno sem jaz neki za svetom, ker ne nevem o čem se gre v knjigi, pa bi prosla če mi lahko kdo napiše malo o njej.

Hvala

Prebral. Sprva bil navdušen, nato so začeli pojenjati “strokovni” opisi oz. “znanstvene razprave oz. razlage. In če to odmislimo, je knjiga dokaj povprečna kriminalka, na trenutke zelo predvidljiva, velika napaka pa se mi zdi, da Langdona in Sophie (ki sta sicer brihtna) nehote tu in tam naredi za bedake. Npr. v švicarski banki, ko tuhtata codo. Bralec že dve strani prej ve kodo. Ce bo koga Opus Dei pritegnil, naj prebere Opus Dei (Hutchison), če pa koga zanima prav “strokovna” knjiga (kolikor je to pač mogoče) glede starih evangelijev, poroka Jezusa itn. Ne in Amen (Heinemann). Nekaj stvari iz da Vincijeve šifre je prav v tej knjigi. Enako je z učiteljem. Ponavadi je skrivnostni lik nekdo, ki ze ima neko vlogo oz. je ze omenjen. Sicer nima smisla, razen v določenih primerih, ki pa so zdaj nebistveni. Pri da Vincijevi šifri je bilo za domnevati, da je zgodovinar. Če ne prej, potem ko se zapre šipa v limuzini. To pa je ca. 50 strani pred avtorjevim razkritjem učitelja. In kar nekaj takšnih kiksov je v delu. Po mojem mnenju. Se ne strinjate?

Tukaj lahko prebereš več o knjigi:

Buk, se strinjam.
Knjiga je čisto povprečna kriminalka, ki te sicer pritegne, ampak se že na daleč vidi, da jo je napisal američan za američane.
Vse zgoraj napisane stvari so omenjene zelo površinsko, ravno toliko, da te ziritirajo, brez kakšne poglobljene razlage ali dokazov.
Pa še konec je za moje pojme dvoumen. Pri nas smo jo brali štirje in dobili dve različni razlagi konca.
Knjiga je uspešnica (vsaj pri nas) čisto po zaslugi medijev. Praktično ga ni časopisa oz. revije kjer je ne bi omenjali in priporočali za poletno branje. Pa stavki kot mega uspešnica in podobno tudi vzbudijo radovednost.

Pred nekaj tedni je knjigo v Sobotni prilogi Dela zanimivo komentiral Drago Jančar, ki na koncu opozarja, kako se danes berejo le še tiste knjige, o katerih mediji veliko pišejo, mediji pa veliko pišejo le o knjigah, o katerih veliko pišejo mediji, in krog je sklenjen. Mc Luhanova šifra?

Podobno kot Jančar je pred tedni v španskem časopisu El País komentiral perujski pisatelj Mario Vargas Llosa. Zapisal je, da ljudje raje gledajo spidermana kot Almodóvarjevo “La mala educación”, ter raje berejo Browna kot Cervantesa.

Jaz bi tudi rada prebrala to knjigo, že samo zato, da vidim, čemu tak pomp. V knjižnicah jo seveda sploh ne dobim. Danes sem že mislila, da bom lahko rezervirala en prost izvod, pa me je nekdo prehitel kljub temu, da se knjižnica naj ne bi odprla še 20 minut (in priklicati na telefon se res nikogar ni dalo takrat). 🙁

Iri, jaz ti jo mailam (tekstovna datoteka), če želiš.

pozdravljena

jaz se zelo zanimam za tekstovno datoteko. prosim, če mi odgovoriš če je možno da mi jo pošljem, pa napišem moj mail

meni je knjiga v redu: malo napete zgodbe, malo zgodovine, malo fantazije …
seveda je odvisno za kaj knjige bereš: zabava, novo znanje, firbec, … ?

sicer pa so mediji dandanes tako močni da se zdi da tistega kar v njih ni sploh ne obstaja … pa se mi zdi da je pri tegah pri knjigah manj,

če bi kdo bil rad zbegan kaj je res in kaj fikcija naj si prebere Baudolino v katerem se Eco nalašč poigrava z mešanjem “priznane zgodovine” in resnic in nerasnic v pripovedi glavnega junaka …

Oja, verjetno ne v slovenščini, a ne?

Sem jo končno uspela rezervirat v knjižnici. Me je knjižničarka vprašala, če sem vsakih 5 minut preverjala na cobissu. 🙂 Ampak tokrat sem imela pa le srečo.

Kje pa dobivate te tekstovne datoteke in a to, da pridejo v to obliko pomeni, da jih je nekdo pretikal?

Se opravičujem zaradi zamude, bila sem na počitnicah. Torej: moja verzija je v angleščini, pošljem jo vsakemu, ki je zainteresiran, samo naslov pustite. Teksti v e-obliki pridejo navadno iz e-knjig (večja ko je uspešnica, več je možnosti, da jo izdajo), včasih pa se najdejo tudi zanesenjaki, ki knjige skenirajo in pretvorijo v tekst (to spoznaš po drobnih napakicah v tekstu, ampak podarjenemu konju pač ne gledaš v zobe). Če bi se našel kdo, ki bi se mu dalo pretipkati 300 strani, mu podelim svoje zasebno odlikovanje zaslug za narod. :)))

Pozdravljen/a!

Jaz sem že zainteresiran. Prosim, če mi jo pošlješ.

Hvala, lep pozdrav

Ojla, Tone, si dobil?

Če koga zanima mešanje resničnosti in fikcije, naj prebere Danila Kiša (Enciklopedija mrtvih, Grobnica za Borisa Davidoviča). Tale Kiš je tako mešal fantazijo z realnostjo in realnost s fantazijo, da je bil celo postavljen pred sodišče (ex-Yu). Enciklopedija mrtvih je posebej zanimiva še zato, ker se tudi v njej pojavi mit o Sofiji, božji Modrosti, ki pa jo naveže na mit o prvem heretiku Simonu Čarodeju in njegovi družici Heleni, kurbi, ki naj bi predstavljala božjo Modrost. Tale Brown jo sicer preinterpretira v Marijo Magdaleno, z zgodovinskega vidika pa gre za nekaj povsem drugega. Če se že toliko vrti okoli Marije Magdalene se že sprašujem, zakaj nikjer ne omeni niti s črko Božje Matere, ki je tudi en od zelo pomembnih ženskih atributov s statusom svetega v krščanstvu. Od kod vse to vem? Preberite Frazer-jevo Zlato vejo in pa Eliade-jevo Zgodovino religioznih verovanj in idej pa boste videli, kako slabo je plonkal, da niti ne omenjam sodobnega šunda, ki nadgrajuje svoje teorije na vedno večjih nesmislih.

Skratka zame je Da Vincijeva šifra precej povprečno branje. Ne seže do kolen Ecovemu Imenu rože, tudi kot kriminalka ne. Slabosti so že omenili pred mano.