dajmo eno…..
Moja je pa taka, da brez nje težko preživimo, s tem da se nikoli ne zdi, kot da bi nam poskušala kaj vsiliti, vedno je tam, kjer jo trenutno najbolj potrebujemo. Nimam pojma, kako ji uspeva in kako je lahko nekdo ob vsej ustrežljivosti še tako srečen. Taka pač je in tako ji je celo všeč, nam pa tudi. Seveda se najde tudi slaba stran, predvsem ob popuščanju vnukom, vendar to zdaj po šestih letih najboj tepe prav njo. Sama je ugotovila, da ji vnukinji v določenih situacijah zrasteta čez glavo in celo prizna, da je za to kriva njena popustljivost. Pa je rekla, da bo že rešila, sčasoma seveda, in zagotovo bo, zato se ne vtikam, čeprav gre za moje otroke. Pomembno je zaupanje, zato je naš odnos odličen, upam, da tako tudi ostane.
Moja tašča pa je zlata… glede na to, da je moja tašča že 9 let in da sem bila še prej skorajda 3 leta v.d. mi je čestitala za roj. dan 1 teden pred roj. dnevom, če slučajno le tega ne bi dočakala :):) in da ne pozabim, je rekla, da me ima rada in da sem njena najlubša snaha (hehe, dobro da sem edina, preostane ji še le zet).